Teden dojenja: dojenje ima številne prednosti za otroka in mater

Materino mleko dojenčku do zaključka šestih mesecev zagotavlja vse potrebno za rast in razvoj.

V svetovnem tednu dojenja, ki ga obeležujemo prvi avgustovski teden, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izpostavili pomen dojenja, predvsem pa pomen podpore in izobraževanja na področju dojenja.

Prvih šest mesecev izključno dojenje

Dojenje je naraven način hranjenja dojenčka, materino mleko pa dojenčku do zaključka šestih mesecev zagotavlja vse potrebno za rast in razvoj: energijo, hranila in tekočino. Svetovna zdravstvena organizacija v prvih šestih mesecih priporoča izključno dojenje. Izključno dojenje pomeni, da dojenček uživa samo materino mleko in nobene druge tekočine ali čvrste hrane, niti vode, razen kapljic oz. sirupov vitaminov, mineralov ali zdravil ali rehidracijske tekočine, če to potrebuje.
Priporoča se, da mati novorojenčka pristavi k dojkam v prvi uri po porodu. Kasneje naj mama doji na otrokovo pobudo podnevi in ponoči, ne glede na časovno oddaljenost prejšnjega podoja, starši pa naj v tem obdobju ne uporabljajo stekleničk, dud in cucljev.

Številne prednosti dojenja
Najnovejše ugotovitve kažejo, da ima dojenje številne prednosti za otroka in mater. Dokazano ima dojenje koristne vplive na zdravje dojenčka, ki segajo v odraslost. Dojenje ponuja dojenčku veliko ugodja, izkuša telesno bližino, z njo pa varnost in nežnost, kar je pomembno za njegov duševni razvoj. Dojenčku materino mleko pomaga pri obrambi pred okužbami, znižuje pojavnost hujših drisk, znižuje tveganja za bolezni dihal in vnetja srednjega ušesa, preprečuje karies, omogoča skladen telesni razvoj in razporeditev zobovja …
Prav tako je dojenje koristno za mater, učinki se kažejo v obdobju dojenja in tudi v času po njem. Dojenje namreč znižuje tveganja za raka na prsih in jajčnikih, znižuje tveganje za povišan krvni tlak.

Zakaj naše matere niso dojile?
Dojenje so v 20. stoletju opuščali zaradi različnih razlogov, med drugim tudi zato, ker se je začela industrijska proizvodnja nadomestkov materinega mleka, podprta z močno promocijo. A dojenje zaradi številnih prepoznanih pozitivnih kratkoročnih in dolgoročnih učinkov na zdravje otroka, matere in družin ter zaradi skrbnejšega odnosa do okolja ostaja prva izbira načina hranjenja dojenčka.
Če mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti ali pa dojenje ni mogoče zaradi razlogov pri otroku, bo pediater v porodnišnici ali otrokov izbrani pediater svetoval glede hranjenja dojenčka z industrijsko pripravljenim nadomestkom za materino mleko.

Izjemen pomen očeta
Pri uspešnem dojenju ima izjemen pomen tudi oče otroka. Ko gre za dojenje, je naloga očeta predvsem skrbeti za doječo mamo, da bo lahko kar se da dobro dojila svojega otroka. Pri tem naj bi spoštoval osnovne potrebe doječe matere po primerni prehrani, spanju, negi, telesni aktivnosti, času zase … Oče lahko olajša dojenje v javnosti. Partnerko lahko pri tem podpre, jo zaščiti pred neželenimi pogledi in komentarji, jo varuje pred nemirom, razburjenjem, zahtevnimi obiski … K razbremenitvi doječe matere pa pripomore tudi tako, da prevzame svoj del odgovornosti za nego otroka, skrb za starejše otroke in gospodinjska opravila.
Tudi člani širše družine, bližnji, prijatelji, znanci podpirajmo matere v njihovih prizadevanjih za dojenje. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi naše spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju. Omogočanje dojenja in vsestranska podpora doječim materam je zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema.

Do kdaj naj mati doji?
Šele po dopolnjenem šestem mesecu otroka naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano; ob tej dopolnilni prehrani pa naj mati nadaljuje z dojenjem. Obdobje dojenja naj traja, dokler to ustreza obema, materi in otroku, do dveh let ali več.
(N. K., Vir: NIJZ, dr. Zalka Drglin)

Oglas