Teden boja proti raku: “Rakava obolenja, odkrita v zgodnji obliki, so praviloma lažje ozdravljiva”

Anja Strmšek. Konjičanka, zdravnica specializantka javnega zdravja. Na Območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje se ukvarja s prikazom zdravstvenega stanja prebivalstva na podlagi statistične analize podatkov, s promocijo zdravja in pripravo informativnih gradiv. Trenutno posebno pozornost namenja preventivi rakavih obolenj. Z njo smo govorili tudi o tem, kaj lahko storimo, da ne bi zboleli za rakom.

Kakšno breme predstavlja rak v Sloveniji? Katere vrste raka se najbolj povečujejo, se morda katere znižujejo?

Ogroženost z rakom se zmerno povečuje. Pri moških po podatkih Registra raka (2017) med pogostejšimi rakavimi boleznimi najbolj narašča stopnja pojavnosti kožnega raka, tako nemelanomskega kot melanoma, pri ženskah pa nemelanomskega kožnega in pljučnega raka. Med pogostejšimi rakavimi boleznimi se pri obeh spolih znižuje stopnja pojavnosti raka debelega črevesa in danke, kar v veliki meri pripisujemo uspešnemu delovanju programa za zgodnje odkrivanje rakavih in predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki – Programa Svit. Prav tako opazujemo strmo upadanje pojavnosti raka materničnega vratu od vzpostavitve presejalnega programa Zora v letu 2003.

Kako je rakom  na območju Slovenskih Konjic, Zreč, Vitanja? Ali v čem izstopamo, po čem, kako?

V občini Slovenske Konjice je breme raka primerljivo s povprečjem v Sloveniji, vendar bi med pogostejšimi raki izpostavila izrazitejši porast pljučnega raka. V občini Vitanje se nakazuje nekoliko večje breme raka v primerjavi z državnim povprečjem. Občina Zreče odstopa od povprečja Slovenije po manjšem številu novih primerov raka (brez nemelanomskega kožnega) na 100.000 prebivalcev ob izenačeni starostni sestavi prebivalstev (Zdravje v občini 2020, NIJZ).

Nekoč je diagnoza rak pomenila skoraj smrtno obsodbo. Danes je drugače. Katere vrste raka so še danes najsmrtonosnejše in katere bolniki praviloma prebolijo?

Več kot polovico povečanja ogroženosti z rakom gre pripisujemo dejstvu, da živimo dlje in imamo s tem večje tveganje za nastanek raka. V kolikor ne upoštevamo vpliva staranja, se umrljivost zaradi rakavih obolenj zmanjšuje, kar kaže na vse bolj uspešno zdravljenje teh bolezni. Najboljše preživetje ima nemelanomski kožni rak, za katerim v Sloveniji zboli največ oseb. Med rakavimi obolenji z najslabšim preživetjem je rak trebušne slinavke, slabše preživetje imajo tudi rak jeter, požiralnika in žolčnika z žolčevodi.

Pravijo, da je rak bolezen starejših. Od česa vse je odvisno, ali bomo tudi sami zboleli za rakom?

Kot sem že omenila imamo že samo zato, ker se staramo, večje tveganje zbolevanja za rakom. Pogosto pa opazujemo, da so določene družine bolj obremenjene z rakom, vendar je dednih oblik raka le okrog 5 do 10 odstotkov. V večji meri rak pogosteje pojavlja v določenih družinah zaradi podobnega načina življenja, podobne delovne, bivalne pogoje članov iste družine, ki lahko predstavljajo nevarnostne dejavnike za razvoj raka. Od izpostavljenosti do nastanka solidnih tumorjev (ki ne vključujejo krvnih rakov) v povprečju mine 15 do 20 let.

Kaj lahko sami storimo, da ne bi zboleli za rakom? Kakšno hrano priporočate?

Spodbudno je, da lahko približno polovico smrti zaradi rakavih obolenj preprečimo z upoštevanjem 12 priporočil iz Evropskega kodeksa proti raku. Eno izmed priporočil se nanaša na zdravo prehranjevanje, pri čemer je izpostavljeno, da omejimo uživanje rdečega mesa, kot je govedina, svinjina (na največ 500 g kuhane teže tedensko) in se izogibamo predelanemu mesu kot so salame, slanina. Ni pa trdnih dokazov, da bi lahko posamezna živila (”superživila”) zmanjšala tveganje za nastanek raka.
Pred rakom nas ščiti tudi vsakodnevna telesna aktivnost (vsaj 150 minut na teden) in vzdrževanje normalne telesne teže (indeks telesne mase pod 25). Priporočila še svetujejo, da ne kadimo in se ne izpostavljamo tobačnemu dimu, ne pijemo alkohola zaradi njegovega rakotvornega učinka, redno zračimo prostore, se na delovnem mestu zaščitimo pred snovmi, ki povzročajo raka, omejimo izpostavljenost soncu ter da ženske, v kolikor lahko, dojijo svoje otroke in omejijo jemanje hormonske nadomestne terapije v menopavzi.
Starše pozivajo, naj cepijo otroke proti humanemu papiloma virusu (HPV), ki povzroča večino raka na materničnem vratu in virusu hepatitisa B, ki povzroča raka jeter. Spodbujajo tudi k udeležbi v presejalnih programih.

Med najbolj tveganimi vedenji zdravniki izpostavljate kajenje. Najbrž ni nikoli prepozno, da prenehamo s kajenjem?

Tveganje za pljučnega raka je pri kadilcih 20-25 krat višje kot pri nekadilcih, kajenje namreč povzroča 8 od 10 pljučnih rakov. Pljučni rak je po podatkih Registra raka (2017) najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na celotnem območju občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. Opustitev kajenja prinaša koristi ne glede na starost ob prenehanju. Pri povprečnem kadilcu se tveganje za pljučnega raka po 10 letih nekajenja zmanjša za polovico.
Uporaba elektronskih cigaret narašča, vendar niso varna zamenjava za kajenje cigaret. V aerosolu novejših izdelkov so lahko določene rakotvorne snovi tudi v višjih koncentracijah (npr. formaldehid).

Tudi sončenje se zadnja leta izpostavlja kot velik dejavnik tveganja. Znano je, da varnega sončenja ni. Kako se naj zaščitimo pred soncem?

Maligni melanom, ki povzroči večino smrti zaradi kožnega raka, nastane predvsem iz pigmentnih znamenj na koži in je med drugim povezan s svetlo poltjo, z občasnim intenzivnim sončenjem in opeklinami v otroštvu. Svetuje se, da omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro, kadar to ni mogoče pa uporabimo primerna zaščitna oblačila, pokrivalo, sončna očala ustrezne kakovosti (CE UV 400) oziroma kremo za zaščito pred soncem z zaščitnim faktorjem 30 ali več, ki naj varuje tako pred UVA kot UVB žarki. Svetujemo uporabo varovalnih pripravkov za zaščito pred soncem, ki so nadzirani in kontrolirani.
Priporočila nagovarjajo tudi, da se odpovemo uporabi solarija. Zadostne količine vitamina D, ki izboljša naravno odpornost in bi lahko bil razlog za sončenje, v poletnih mesecih vzdržujemo z zmerno izpostavljenostjo soncu (obraz, dlani, roke) 5-15 minut 2-3 krat tedensko.

Na NIJZ poudarjate pomen presejalnih testov, ki rešujejo življenja. Ali presejalni programi zdaj, v času epidemije, sploh delujejo, kako je s tem?

V Sloveniji so na voljo trije presejalni programi Zora – za zgodnje odkrivanje rakavih in predrakavih sprememb materničnega vratu, Dora – za zgodnje odkrivanje raka dojk in Svit, ki sem ga že omenila. Izrednega pomena je redna udeležba v presejalnih programih, saj na primer spremembe na debelem črevesu in danki ne krvavijo vedno in tako prikrito krvavitev v vzorcu blata bolj učinkovito odkrivamo, če se osebe odzovejo na vsako vabilo, ki ga prejmejo na dve leti. V drugem valu epidemije se sicer presejalni programi izvajajo brez omejitev in v varnih pogojih, zato pozivam k udeležbi.

Kaj menite, kako bo epidemija koronavirusa vplivala na pojavnost novih primerov raka v Sloveniji? Zdi se, da smo zaradi zaprtja dela zdravstva, ustavitve preventive, morda zamudili kakšen vlak.

V prvem valu epidemije je bilo po podatkih Registra raka ugotovljenih približno za tretjino manj rakavih bolezni, kar je nakazovalo na zamudo pri odkrivanju raka. Vendar je vpliv epidemije na odkrivanje raka v drugem valu manj izrazit. Rakava obolenja, odkrita v zgodnji obliki so praviloma lažje ozdravljiva, zato odreagirajmo na morebitne zgodnje bolezenske znake in se posvetujmo z osebnim zdravnikom.
(Nina Krobat)

 

Oglas