Tanja Golob: Teta Frida si je želela tudi v Slovensko Bistrico

Tanja Golob. Je tista Slovenjebistričanka, ki je skupaj s partnerjem utrla pot Teti Fridi do najbolj zahtevnih sladokuscev.

“Uspešen človek je zame vsak, ki ga njegovo delo osrečuje. Moje merilo uspeha ni niti denar niti prepoznavnost, temveč občutek zadovoljstva,” mi pove simpatična in zgovorna Tanja Golob, ob tem pa s prav posebnim žarom v očeh prikimava, ko jo vprašam, ali sama sebe doživlja kot uspešno žensko. “Zadovoljna sem. A svoje uspešne poslovne zgodbe brez partnerja in sodelavcev ne bi mogla živeti in jo nadgrajevati,” hvaležno dodaja, ko klepetava v njihovi čokoladni kavarni na Limbuškem nabrežju pri Mariboru s pogledom na Dravo, nad glavo pa nama visijo kakavovci. Le streljaj stran je njihova čokoladna manufaktura, v kateri mojstri izdelujejo pestro paleto kakovostnih slaščic Tete Fride.

Štajerka v Ljubljani
Tanjin primarni dom je v Slovenski Bistrici, kamor se s svojo družino, partnerjem in otrokoma še vedno rada in pogosto vrača. Diploma iz ekonomije jo je takoj po študiju odpeljala v Ljubljano, kjer je šest let živela in delala na Banki Slovenije. “Delala sem v nadzornem organu komercialnih bank. Super je bilo. Veliko sem se naučila, službeno potovala. A je bilo, roko na srce, to delo zame premalo dinamično,” priznava. Preselila se je v Maribor in začela novo poglavje v svojem življenju. A takrat še niti slutila ni, da bodo to slaščice.

Od avtomobilizma do slaščic
V Mariboru se je zaposlila v finančnem holdingu, ena od dejavnosti holdinga je povezana z avtomobilizmom. “Avtomobilizem mi ni povsem tuj, saj moj oče in brat vodita manjši avtocenter Golob na Zgornji Polskavi. Že dedek jima je utiral pot v tej smeri,” pojasnjuje, mene pa najbolj zanima, kje potemtakem koreninijo začetki Tete Fride? In mi pojasni, da je njen partner Uroš Mlakar večkratni podjetnik s številnimi uspešnimi podjetniškimi projekti doma in v tujini. Eden takih je bil gradnja večjega študentskega doma pri Dvorani Tabor, ki je bil izjemno zahteven projekt v času krize. Večino objekta so prodali, obdržali pa večji lokal in v njem odprli restavracijo Q. In v tem projektu sem se pridružila Urošu na podjetniški poti, čeravno nikoli nisva planirala, da bova delala skupaj, a danes uživava. Od začetka je bila jasna ideja, da bodo v ospredju tudi slaščice. A ne kakršnekoli. “Imeli smo jasno vizijo, da bodo to edinstvene, naravne in zdrave slaščice. Ne bodo pripravljene iz praškov oziroma dodatkov, ki jim zagotavljajo obstojno barvo, lesk, obliko in ne vem kaj še vse. Ne! Mi smo ubrali pot, ki je sicer bolj zahtevna in kompleksna, a je naravna in zdrava. In temu ostajamo zvesti še danes,” poudarja.

Kdo je teta Frida?
Tako so z jasno vizijo in prežeti z dobrimi nameni zavihali rokave in se za prve nasvete povezali s slaščičarskimi mojstri s podobno filozofijo, se izobraževali in raziskovali ter tako postopoma zasnovali začetni program, ki je do danes prerasel v serijo tortic, sladoleda ter izdelkov iz čokolade pod imenom Teta Frida. “Niste edini, ki nas sprašuje, zakaj ime Teta Frida. Teta Frida je navdih, sicer pa je bila to zelo posebna teta. Ni imela otrok, veliko je potovala po svetu, predvsem pa je zelo rada pekla sladice. Otroci so jo imeli zelo radi. Bila je drugačna, samosvoja, simpatična. Pa smo si rekli – takšne naj bodo tudi naše sladice. In tako smo izbrali ime Teta Frida,” se spominja začetkov, ko so sicer prestrezali tudi dvome nekaterih, ki so jim govorili, da tako kakovostna ponudba slaščic v slovenskem prostoru ne bo deležna želenega odziva. A se je kmalu izkazalo, da smo tudi pri nas pripravljeni plačati nekoliko več za zdravo sladico, sladoled ali čokoladni izdelek iz povsem naravnih sestavin. “Vsi naši izdelki so stoodstotno naravni, to je nekakšna ustava Tete Fride,” poudarja. (Barbara Furman) 

(Članek si v celoti lahko preberete v Bistriških novicah, ki so izšle danes.) 

Oglas