Označili so ga za znanilca nove politike v Sloveniji, za nov obraz. S slednjim se sicer ne strinja. Človek celjske kulture, arhitekt, mestni svetnik. Očka dveh otrok. Kot kaže bo ostal neporočen, vsaj dokler bo župan, je povedal za Štajcast. Prvi med Celjani. Matija Kovač.
Vsak je svoje sreče Kovač. S tem sloganom ste prepričali Celjane na volitvah pred dvema letoma. Ste sicer srečni?
Počutim se zelo dobro v svoji koži. Sreča je nekaj, kar si ustvarjamo vsak dan sami. Včasih ta slogan, ki odlično zveni, ne drži povsem. Kot skupnost moramo veliko narediti za srečo, a na koncu je ključno posameznikovo notranje zadovoljstvo.
Ste eden najmlajših županov mestnih občin v Sloveniji. Mnoge pravijo tudi, da ste eden najlepših. Kako komentirate to?
Težko to komentiram. Kar se tiče starosti, sem nekje na sredini svoje aktivne kariere. S svojo energijo in drugačnim pristopom lahko veliko prispevam. Opažam pa, da se tudi na lokalni ravni generacije županov pomlajujejo, kar pomeni, da prihaja do določenega generacijskega premika.
Na volitvah ste uspeli premagati župana, ki je mesto vodil 24 let. Kako se spominjate tiste kampanje?
Vse se mi je zdelo nekako logično in naravno. Kampanja je bila inovativna, sodobna in komunikativna. Programske točke so izhajale iz želja in potreb Celjanov, zato je bil odziv dober. Seveda je bilo v zadnjih dneh nekaj diskreditacij, a če delaš iskreno in s pravim namenom, te to ne ustavi.
V kakšnih odnosih sta z bivšim županom Bojanom Šrotom?
Po volitvah sva imela nekaj razgovorov, kjer sem poudaril, da si želim spoštljivega prenosa oblasti in sodelovanja z njegovo stranko. Srečujeva se in pogovarjava, pred kratkim sva celo spila kavo in izmenjala nekaj besed o aktualnih dogajanjih.
Pri marsičem se ne strinjava, ampak mislim, da to za delo, ki ga opravljamo v lokalni politiki, nikakor ne more biti ovira. V Celju sodelujemo odlično, praktično konsenzualno odloča mestni svet in tudi naprej gledamo na način, da smo složni pri tistih ključnih projektih, ki si jih zastavljamo.
Kdo vam na občini pospravlja omare?
(smeh) Enkrat sem omare pospravil sam, naredil sem eno temeljito čiščenje. To ne pomeni, da sem prenovil pisarno, kakor je rekel bivši župan. Res je, da je kar nekaj stvari šlo ven, da se je naredil prostor za nove reference. Sam imam kot arhitekt zelo rad predmete, ki navdihujejo vizualnost, tako da je v pisarno prišlo nekaj novih knjig, veliko daril, ki sem jih v tem času dobil, in omare so trenutno v kar dobri kondiciji. Imajo pa še kaj prostora za kakšno novo pridobitev.
O omarah sem vprašal zato, ker je prejšnji župan pri nas povedal, da je na občini omara, iz katere je padlo kar nekaj milijonov. Kako je zdaj s tem?
To je po mojem bila ena takšna zelo neposrečena populistična izjava, ampak mogoče lahko v tem duhu tudi sam odgovorim. Takoj po novem letu smo imeli intervencijo, ko enega izmed sefov nikakor nismo mogli odpreti in so morali priti vlomit strokovnjaki. Tako smo skupaj s številnimi sodelavci iz kabineta stali pred sefom. Če je to tista omara, v kateri naj bi ta denar bil, naj povem, da žal tega ni bilo. Podatek seveda ne drži. Občina pač posluje, kakor posluje, takoj po volitvah je bilo potrebno najeti tudi en likvidnostni kredit za poplačilo obveznosti, ki so iz leta 2021 še nastajale. Tako da težko interpretiram, od kod bi naj ta denar vzeli. Celje v teh dneh praznuje občinski praznik.
Tudi tokrat ste v mestu pripravili številne prireditve.
Gre za tradicionalno priložnost, da nagradimo in izpostavimo tiste, ki pomembno prispevajo k razvoju mesta. Tudi letos bomo ob 11. aprilu podelili celjske grbe, veselim pa se tudi prireditve in vseh dogodkov okrog praznika. Posebna priložnost letos je tudi mednarodni mladinski pevski festival, ki bo v mesto pripeljal skoraj 6000 mladih pevcev.
Bi rekli, da živimo v turbulentnih časih?
Absolutno. Težko bi živeli v bolj turbulentnih časih. Sploh na nivoju svetovne politike in dogajanja se zaključuje doba, ko je bil mir prva izmed vrednot, in začenja drugačen čas, ki ga sam osebno težko sprejemam in razumem.
Mislim, da je to čas, ki potrebuje bolj poglobljen razmislek in odnos do okolja, v katerem smo. V resnici smo lokalne skupnosti tiste, ki smo oaze drugačnega razmišljanja, negovanja vrednot, ki niso vezane zgolj na pospeševanje nekih hudih dobičkov ali konfliktov, ki vodijo v vojne. Na tem nivoju je še veliko priložnosti, da ohranjamo mir in srečo, s katero sva začela.
Je mladost v politiki prednost ali slabost?
Dvorezno. Včasih je to velika prednost. Naša generacija prinaša drugačen pristop, predvsem smo operativni, z veliko energije. Seveda pa so tu tudi izkušnje, ki jih je treba spoštovati in upoštevati.
Dobri dve leti ste župan. Ali na funkcijo danes gledate drugače kot pred leti?
Verjetno da. V bistvu nisem doživel velikih presenečenj pri upravljanju, vendar se je moj odnos z ljudmi precej spremenil. Na začetku so bile medosebne interakcije bolj neposredne, zdaj pa je včasih težko presoditi, kdaj je iskrenost prisotna.
Koliko imate iskrenih prijateljev, znancev, sodelavcev …?
Vesel sem, da imam veliko veliko pravih in iskrenih prijateljev, ki so z mano že od mladosti. Nekaj iz osnovne šole, veliko iz srednje šole, nekaj pa tudi takšnih, s katerimi smo delali, ustvarjali skupaj v preteklih letih. Vesel sem, da te vezi ostajajo. Predvsem poleti, ko je več časa, pridejo ti odnosi še bolj do izraza, ko si vzamemo čas drug za drugega in je vse tako, kot je bilo prej. Pogovarjamo se o stvareh, ki so naše in nimajo nobene povezave s službo, politiko, … To je res eno čudovito bogastvo, ki ga zelo cenim.
Prihodnje leto bo zagotovo za vas pomembno leto. Napovedali ste že, da se boste potegovali še en mandat. Še drži ali se je kaj spremenilo?
Drži. V Sloveniji smo – glede na ureditev, ki jo imamo – vezani na mandat, ki traja štiri leta. Da lahko v tem času začneš in vzpostaviš nekatere strateške razmisleke, potrebuješ več časa, da jih v celoti realiziraš. Smo v fazi zaključevanja osnovnih strateških dokumentov, ki bodo vodili razvoj mesta v prihodnje. Zato bo naslednji mandat, v kolikor bodo volivci podprli našo vizijo, zelo ploden in bo za mesto prinesel kar nekaj nove dodane vrednosti.
Kaj točno imate v mislih?
Že zdaj izvajamo več pomembnih investicij, za katere smo morali kljub vsemu trdo delati, da jih izpeljemo v rokih – predvsem zaradi evropskega financiranja in lastnih proračunskih virov. Eden glavnih izzivov, ki smo ga podedovali, je bilo pomanjkanje izdelanih projektov – predali so bili prazni, brez ustrezne projektne dokumentacije, ki pa zahteva večletno pripravo. Zato si prizadevamo, da pripravimo nabor ključnih razvojnih in investicijskih projektov, tudi tistih z mehkimi vsebinami, ki bodo pripravljeni takoj, ko se pojavijo priložnosti za financiranje. To je ključno, če želimo biti kot mesto uspešni. Izvajamo pomembne projekte, kot so zagotavljanje poplavne varnosti, z največjo investicijo – mostom na Polulah, tu je še prenova Kajuhovega doma, gradnja novega vrtca in prizidkov osnovnih šol, pa tudi nove cestne povezave, kot je cesta na grad. Ti projekti se bodo nadaljevali tudi v prihodnjem mandatu in presegajo en sam proračun.
Tako da bo tudi priložnost, da vse te projekte podrobneje predstavimo. Seveda je prvi, ki o tem odloča, mestni svet – ta bo že na aprilski seji prejel informacijo o enem izmed največjih in zahtevnejših projektov, ki ga pripravljamo, to je potniški center Celje oziroma regionalno prometno vozlišče. Gre za ključno infrastrukturo za razvoj mobilnosti v mestu in regiji ter oživitev samega mestnega jedra. Projekt vključuje tudi zanimiv dodatek, ki bi lahko pomembno prispeval k razvoju trajnostnega turizma v Sloveniji. Zelo se veselim razprave o tem projektu, ki ga snujemo zelo strukturirano – že v tem mesecu bo objavljen javni arhitekturni natečaj, jeseni pa pričakujemo rezultate in končno rešitev, ki jo bomo z veseljem predstavili javnosti ter o njej odprli razpravo.
Kot lahko opazimo, ste zelo aktivni tudi na družbenih omrežjih.
Tako je. Aktiven sem tako sam kot s podporo odlične službe za odnose z javnostjo, ki na občini res učinkovito uporablja tako družbena omrežja kot tudi klasične oblike komunikacije. Verjamem, da imamo kot lokalna skupnost odgovornost do javnosti, da informacije posredujemo ažurno in v obsegu, ki ljudem omogoča, da razumejo, kaj se v mestu dogaja, katere tematike so pomembne in kje so izzivi. Čeprav moj delovni urnik ne dopušča veliko časa za ukvarjanje z družbenimi omrežji, sem hvaležen sodelavcem, ki skrbijo, da informacije pridejo do ljudi tudi na sodoben in zanimiv način. Na primer z našimi kratkimi videi na Instagramu – ti formati so za današnjega gledalca veliko bolj dostopni in učinkoviti kot klasična pisana beseda, ki je še pred nekaj leti dominirala.
Sam pa tudi, kadar imam prost trenutek med sprehodom po mestu ali skozi kakšno sosesko, rad ujamem kak trenutek, fotografiram, napišem kak komentar. Mesto opazujem skozi prostor, hkrati pa komuniciram skozi vizualni medij – to se mi zdi naraven in pristen način, kako ostati v stiku z ljudmi.
Celje ima nekoliko več moških prebivalcev kot žensk. Kdo je za vas usodna ženska?
Zame je Mojca, moja partnerka, vedno tista usodna ženska na vsak način.
Omenili ste, da je Mojca partnerka. Torej niste poročeni …
Skupaj živiva vrsto let, v skupnem gospodinjstvu, imava dva otroka. Obnašava se, kot da sva poročena. Imava pa zelo različne debate o poroki, vendar ne v smislu prepričevanja. Jaz sem tej ideji naklonjen, Mojca pa mi večkrat reče, da je pomembno, kako doživiš ta dogodek. Zame, kot organizatorja, bi to lahko pomenilo katastrofo, saj bi se preveč ukvarjal z gosti in organizacijo, namesto da bi užival v trenutku. Zadnja informacija, ki sem jo prejel od nje, je, da se bova pogovorila, ko ne bom več župan (smeh). Res sem vesel, da živim z osebo, ki me vsakodnevno preseneča s svojimi razmisleki, drugačnimi pogledi. Zelo jo cenim, tako kot osebo kot tudi kot mamo najinih dveh otrok.
Končajva s športom, ki ima v Celju izjemen pomen – sploh zdaj, ko se piše tako pomembna nogometna tekma.
Vedno, ko se zgodi kakšen tak dogodek, se sprosti tista prava energija, ki si jo želimo v lokalnem okolju. Tekma proti Fiorentini, ki bo potekala na razprodanem stadionu, je nekaj, na kar smo lahko vsi izjemno ponosni. To je dokaz, da ima šport moč povezovanja, izražanja čustev in da pozitivno vpliva na skupnost.
To je le del pogovora s celjskim županom Matijo Kovačem. Celotni epizodi podkasta (med drugim o županovem otroškem življenju v Rusiji, arhitekturi v Celju, kulturi, muzikalu Veronika Deseniška, pretresih v svetu, pa tudi o čisto domačih gospodinjskih opravilih …) lahko prisluhnete v videoposnetku.
