Specialistka infektologije Sibila Unuk: “Želimo dobro oskrbeti vse bolnike”

Sibila Unuk, ki je odraščala v Slovenski Bistrici, je specialistka infektologije. V UKC Maribor bolnikom že dve desetletji pomaga s strokovnim znanjem in srčnostjo. V zadnjem letu in pol tudi okuženim s covidom-19.
Poletje nam maha v slovo. Po čem si boste najbolj zapomnili letošnje poletne dni?
Z vsakim letom bolj cenim svoj prosti čas in počitnice. To je priložnost, da popestrim vsako-dnevno življenje, ko se podam v neznane kraje ali pa samo uživam v brezdelju ob morju pod senco borovcev v branju knjig, za kar je sicer med letom bolj malo časa.
V letošnjem poletju sem najprej en teden preživela na otoku večne pomladi – Madeiri, kjer sem lahko izživela svoj pohodniški duh s sprehodi po livadah in planinskimi pohodi s pogledi na vulkansko osrčje otoka.

Moje poletje pa ni pravo, če vsaj nekaj dni ne preživim na hrvaški obali, kjer so škržati, tako sem tudi letos drugi del dopusta počitnikovala ob Jadranskem morju.
Katere kotičke sveta ste že videli?
V študentskem obdobju in v prvih letih službe sem zelo rada potovala v bolj oddaljene kraje. Z nahrbtnikom sem obiskala Peru, Bolivijo in Čile, pa Tajsko, Burmo, Vietnam, Indonezijo, Kirgizijo in Uzbekistan. V izziv mi je bilo tudi kolesarjenje po Turčiji.
Na ta potovanja imam lepe spomine. Pa ne samo zaradi čudovite narave in spoznavanja drugih kultur.

Odraščali ste v Slovenski Bistrici. Ste bila živahna, zvedava deklica?
Hm, sebe težko ocenjujem. (smeh) Mislim, da sem bila bolj mirna in zadržana in le v družbi prijateljev klepetava in razigrana. Osnovno šolo v Slovenski Bistrici sem obiskovala z veseljem, rada sem imela slovenščino, slovenske pesnike, zanimala me je tudi zgodovina. Na to obdobje imam prijetne spomine. Gimnazijska leta so bila bolj zahtevna, mogoče zato, ker so bila obarvana z razmišljanjem najstnice.
Kdaj in zakaj se je porodila želja po zdravniškem poklicu?
Kot srednješolka sem obiskovala Srednjo družboslovno šolo, današnjo Prvo gimnazijo v Mariboru. Do četrtega letnika srednje šole sem mislila, da bo moj poklic najverjetneje iz družboslovnega področja.
Ko sem pričela razmišljati, da bi postala zdravnica, me je na tej poti čakalo nekaj ovir, vendar je bila moja želja res iskrena in velika. Glavna motivacija mi je bila, da bom s svojim poklicem lahko pomagala ljudem, ko so najbolj ranljivi in v stiski. Želim si, da bolnik čuti razumevajoč in sočuten odnos ter zaupa, da bo zanj kar najboljše poskrbljeno.
To očitno udejanjate, saj je slišati veliko pohval na račun vašega zdravniškega dela.
O, hvala. To je res lepo slišati.

Infektologinja ste. Kako ste izbirali specializacijo?
Medicina temelji na znanstvenih dokazih in strokovno preverjenih metodah. Je veda, ki zahteva logično razmišljanje in odločanje, kar zelo ustreza mojemu načinu mišljenja. Že v času študija me je navdušila infektologija, ker zajema široko znanje različnih področij medicine, ob enem pa obravnava tako otroke kot odrasle.
Zanimiva je tudi iz zgodovinskega vidika, saj se je skozi čas zgodil velik napredek, ki je rešil milijone življenj. Ob tem bi omenila samo tri velike znanstvenike, ki se jim lahko globoko priklonimo tudi danes: Ignaz Semmelweis (1818-1865) pionir higiene, ki je z uvajanjem antiseptičnih metod v porodništvu zmanjšal smrtnost porodnic in to še pred časom odkritja bakterij kot povzročiteljic bolezni, Edward Jenner (1788-1815) začetnik vakcinologije in Alexander Fleming (1881-1955), ki je odkril prvi antibiotik penicilin. ŽivljenJske zgodbe teh raziskovalcev so navdušujoče.

(Intervju si v celoti preberite v septembrski izdaji mesečnika Bistriške NOVICE).

Oglas