Špitalič: Speča dolina s potencialom

Šola in vrtec na podeželju predstavljata generator družabnega življenja. Sta nekakšno stičišče in srečališče podeželskih prebivalcev. Zato v Špitaliču kljub temu, da je vanj vpisanih malo otrok oziroma učencev, ostajata. Ohranitev šole in vrtca namreč predstavlja prvi korak v nizu prizadevanj za revitalizacijo Doline svetega Janeza. Kako naprej?

Odprto učno okolje za vse generacije
Družba se spreminja in v ospredje prihajajo drugačne vrednote. “Ljudje se vse bolj vračamo k naravi. V njej ponovno prepoznavamo prednosti kakovostnega bivanja in tudi priložnosti zelenega turističnega razvoja. Nenazadnje tudi prednosti, ki jih za otrokov osebnostni razvoj ponuja življenje v neposrednem stiku z naravo preko gozdne pedagogike in številnih drugih aktivnosti,” poudarja Tomaž Popovič, ravnatelj Vrtca Slovenske Konjice. Zato so se povezali predstavniki Vrtca Slovenske Konjice, konjiške Osnovne šole Pod goro, Krajevne skupnosti Špitalič, Krajevne skupnosti Stranice, Kartuzijanske konjenice, Turistično-informacijskega centra Slovenske Konjice in podjetja Fijavž, ki je na Stranicah kupilo ribnike. Prijavili so se na LAS-ov razpis za vzpostavitev Odprtega učnega okolja za vse generacije.

Pestra paleta aktivnosti
S tako pridobljenim evropskim denarjem so uredili Učilnice na prostem za vse generacije v Špitaliču, na Stranicah ter pri vrtcu Tattenbach v Slovenskih Konjicah. V dopoldanskem času jih lahko koristijo vrtčevski otroci in osnovnošolci, popoldne in ob koncih tedna pa v njih lahko prosti čas kakovostno preživljajo družine, starostniki in ranljive skupine ter vsi ostali, ki v tem vidijo priložnost za razvijanje zdravega življenjskega sloga. Zakonca Robi in Karin Lavin v njih vodita izobraževanja za učitelje, vzgojitelje, turistične vodnike in krajane. To jesen pa za prebivalce Špitaliča, Slovenskih Konjic in Stranic pripravljajo javne predstavitve projekta. Vrstijo se vodeni sprehodi po Špitaliču in njegovi okolici, na katerih spoznavajo naravne in kulturne danosti območja. Skupaj z zeliščarko in uspešno Inovativno mlado kmetico Katjo Temnik iz Žič so v Špitaliču pripravili predavanja o biodinamičnem kmetovanju. S Katjino pomočjo so uredili samooskbrbni vrt za vrtec in šolo. Pri tem so bili še kako dobrodošli nasveti dr. Ane Vovk Korže, ki poudarja, da imajo v Špitaliču, v osrčju neokrnjene narave, izvrstne pogoje za ureditev učnega poligona za vzgajanje vrtnin. “S temi vrtninami ter z ostalimi pridelki špitalskih kmetov bi lahko oskrbovali bližnje šole in vrtce. Zakaj ne? Že kartuzijani so se oskrbovali s pridelki, ki so jih vzgojili prav v Špitaliču,” poudarja Popovič. Projekt Odprto učno okolje za vse generacije bodo zaključili z izdajo monografije in mednarodno konferenco.

Domačini sodelujejo
Kot je povedala Mojca Veler, ki dela v vrtcu v Špitaliču in je prevzela vlogo kooridnatorja v omenjenem projektu, se krajani Špitaliča dobro odzivajo na prizadevanja za oživitev kraja. “Želimo prisluhniti njihovim pobudam in predlogom, predvsem pa vzpostaviti medsebojno zaupanje. Najpomembneje je, da bodo prebivalci prepoznali potencial okolja, v katerem živijo. Oni so namreč tisti, ki bodo soustvarjali njegov razvoj,” še pravi Velerjeva. Dosedanja prizadevanja so že obrodila prve sadove. Prebivalci Špitaliča počasi le začenjajo verjeti v perspektivno prihodnost v domačem okolju, tudi vpis v vrtec bo naslednje leto nekoliko večji. “Sprašujejo me, zakaj toliko energije vlagamo v Špitalič? Pa jim pojasnim, da zato, ker smo v tem okolju naleteli na pereč problem in ga rešujemo tako, da gradimo primer dobre prakse, po katerih se lahko zgledujejo tudi drugi manjši podeželski kraji,” pojasnjuje Popovič.

Graditi na novi samozavesti
Potenciale v Dolini svetega Janeza s pomočjo geomantije pomagata iskati Robi in Karin Lavin iz Zavod za celostni razvoj Anima Mundi. Geomantija je stara veda o tem, kako graditi v sozvočju z vitalno-energijskimi pretoki v pokrajini. “Z raziskavo želimo obelodaniti spregledane potenciale na tem območju. Da jih bodo domačini lahko čim bolj učinkovito vpletli v svoje življenje in svoje dejavnosti. In da bo Dolina sv. Janeza postala atraktivna tudi za nove priseljence,” pojasnjuje Karin Lavin. Med drugim razvijajo turistične programe sproščujočega odmika v naravo, ki je v današnjem hitrem ritmu življenja vse bolj zaželen. “Ljudi želimo naučiti, kako prepoznavati kulturno dediščino, denimo ostanke tradicionalne gradnje oziroma stavbne dediščine. Tod naokoli je veliko kmetij, ki so čudoviti primerki nekega starega življenja. Želimo spodbujati razmišljanje o tem, kako v tem videti prednost. In na teh temeljih graditi samozavest. Lahko bi denimo uredili neka alternativna prenočišča,” še navaja Lavinova. (B. F.; Foto: Drago Jovič)