Slovenski čebelarji spodbujajo sajenje sončnic, ki sodijo med medovite rastline.

  Samo med okrasnimi sončnicami jih je več kot sto vrst, od nizkih do večcvetnih, od enojnih do bujnih in polnih kot krizanteme. Prav tako so med okrasnimi sončnicami na voljo take s cvetovi različnih barv, pa tudi take, ki cvetijo postopoma, torej s cvetovi razveseljujejo nekaj tednov. Sončnice so hrana tako ljudem kot živalim, predvsem pticam in čebelam.

  Čebelarji si prizadevajo, da bi bile sončnice bolj prisotne ne le na njivah, temveč tudi na vrtovih. Za vrtove je mogoče dobiti semena pritlikavih sort, saj sicer nekatere sorte sončnic zrastejo tudi do tri metre visoko. Sejemo jih aprila, imajo rade sonce, zato so primerna rastišča na vrtu tudi ob južnih zidovih ali ograjah. Sončnice na vrtu ne bodo le v okras, temveč bodo privabljale opraševalce. Saj imajo cvetovi sončnic dve vrsti cvetov: cevaste v sredini in jezične na robu cveta. Slednji s svojo značilno živo rumeno barvo privabljajo čebele, čmrlje, metulje in druge opraševalce, ki so nato redni gosti vrta. Sončnica med cvetenjem proizvede največ nektarja med 10. in 14. uro. Zato so skoraj nujen dodatek slehernega vrta.   

 Na vrtu je najbolje, da sončnične cvetove prepustimo pticam, ki jih bodo zobale že med cvetenjem. Lahko jih porežemo, posušimo ter jih pticam ponudimo pozimi.