91 kmetij z območja Kmetijsko-gozdarske zadruge Slovenske Konjice mleko prodaja v Mlekarno Celeia, ki letos obeležuje 80 let organiziranega odkupa mleka. Manj znan pa je podatek, da je to pravzaprav zadružna mlekarna, ki je v lasti kmetov širšega Celjskega. O tem in trenutnem stanju v mlekarstvu smo govorili z direktorjem konjiške zadruge Stanetom Levartom.
Konjiška kmetijsko-gozdarska zadruga je ena od lastnic Mlekarne Celeia. Kako so pravzaprav urejena lastniška razmerja?
Dvomim, da večina kupcev ve, da je Mlekarna Celeia v lastništvu kmetov širšega celjskega območja. To je unikum. Smo relativno mala mlekarna, z močno dobavno verigo in izjemno kakovostnimi mlečnimi proizvodi. Smo edina mlekarna v Sloveniji, ki zagotavlja izdelke brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). Imamo najkrajšo dobavo mleka in tradicionalno zgrajene nabavne poti. Zadruga Slovenske Konjice je v deležu 8,6-odstotna lastnica mlekarne, kot direktor zadruge sem tudi član nadzornega sveta.
Koliko kmetij na našem območju prodaja svoje mleko v Celeio? Morda kmetje mleko prodajajo tudi drugam, v tujino?
Z območja, ki ga pokriva konjiška kmetijska zadruga, prihaja 91 mlečnih dobaviteljev (kmetij). Število individualnih zbiralnic mleka na kmetijah je 59, še vedno imamo na terenu 10 skupnih zbiralnic, kamor mleko dovažajo manjši mlečni rejci. Lani smo mlekarni tako dobavili nekaj več kot 10 milijonov litrov najkakovostnejšega mleka. Skupna količina mleka, ki ga je lani odkupila Mlekarna Celeia, pa znaša 91,5 milijonov litrov.
Približno 3,5 milijonov litrov mleka s tega območja se preko drugih odkupovalcev proda drugam.
Kako bi ocenili trenutno stanje v panogi?
Stanje v panogi prireje mleka je zelo zahtevno in težko. Kmetje so v primežu visokih nabavnih cen osnovnih inputov in enormnih podražitev energentov. Vse to vodi v slabšo ekonomičnost pridelave mleka. Žal opažamo zaskrbljujoč trend opuščanja prireje mleka na srednje velikih kmetijah in praznjenje hlevov. Kar nekaj kmetij je brez mlajših naslednikov.
Kakšne količine mleka naši kmetje prodajo v mlekarno? Kako so se te količine gibale v zadnjih letih?
V letu 2017 je naša Kmetijska zadruga odkupila 9,1 milijonov litrov mleka po ceni 0,311 evra za liter (brez DDV). V letu 2018 je bilo odkupljenega nekaj več litrov po povprečni ceni 0,312 evra. V letu 2019 je bilo odkupljenih dobrih 9,2 milijonov litrov po povprečni ceni 0,326 evra, v letu 2020 več kot 9,8 milijonov litrov mleka po povprečni ceni 0,317 evra, lani pa že več kot 10 milijonov litrov, povprečna cena za liter mleka je brez DDV znašala 0,327 evra. Trenutna decembrska odkupna cena za liter mleka je znašala 0,366 evra brez DDV.
Torej vidimo, da so količine odkupljenega mleka v zadnjih petih letih kontinuirano rastle. Ob podatku, da so letos cene mineralnih gnojil narastle tudi za 300 odstotkov in da so se podražili energenti, koruza in drugo, lahko hitro ugotovimo, kaj pomeni počasna in ‘stabilna’ odkupna cena mleka pri kmetu.
Bi se težave v panogi dalo kako izboljšati?
Kako izboljšati? Zaskrbljujoče je dejstvo, da se v Sloveniji proda le slabih 40 odstotkov domačih, torej slovenskih mlečnih izdelkov, vse drugo se kupi iz uvoza. In ko to preslikamo še v stanje in lastništvo trgovin, vidimo, kaj vse lahko stori konkurenca na prodajnih policah.
Potrošniki moramo biti kritični. Preberimo drobno deklaracijo in naj nas dikcija ‘poreklo EU’ in podobno na zadovolji. Z nakupom izdelkov lokalnega izvora (in sem absolutno sodijo tudi izdelki naše Mlekarne Celeia) bomo dodali svoj delež k podpori našim bližnjim kmetom.