Hranjenje ptic pozimi je več kot le pomoč pticam v času, ko je hladno in je na voljo manj hrane. S postavitvijo ptičje hišice pticam olajšate življenje, ker tedaj težje pridejo do hrane. Je pa to seveda tudi odlična priložnost za opazovanje ptic. Ptičja krmilnica naj bo lesena in naj ima streho. Lahko je tudi preprost pladenj z robom, ki ga postavimo na suho mesto, na primer pod nadstrešek. Hišico je tudi priporočljivo postaviti v bližino kritja, ki ga za ptice ustvarjajo krošnje dreves oziroma grmov, da se ji lahko približajo postopno. Paziti pa moramo, da ni preblizu. Oddaljena mora biti vsaj dva metra, da jih ne morejo presenetiti plenilci, recimo mačka. Ptic ne hranimo z ostanki hrane, še posebej ne tiste, ki je bila soljena in kuhana. Za zrnojede ptice, kot so ščinkavec, čižek, dlesk, poljski vrabec, domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica in druge, je najlažje kupiti že pripravljeno – bodisi mešanico sončničnih semen, prosa, semen konoplje ali le sončnična semena. Ptice bodo vesele tudi bukovega žira, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučnih semen. Velikemu detlu lahko nastavimo kar cele orehe in lešnike, najbolje pa je, če da jih položimo na tla ob drevo.
Ptice pa lahko hranimo tudi drugače, in sicer tako da posadimo plodonosne vrste grmovnic in dreves, kot so šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, navadna krhlika, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, brogovita, bršljan in divja trta. To je pravzaprav tudi najprimernejši način hranjenja ptic.
Ptice v svojo bližino privabimo tudi z nastavljanjem vode. Napajalnik bo seveda najbolje obiskan spomladi in poleti, vendar bodo ptice vodo iskale tudi v hladnih mesecih. Voda naj bo v plitvem podstavku. Posoda naj ima hrapavo površino, da pticam ne drsi.
