Psihologinja:”Teorije zarote so prijetnejše od resnice, ki jo podajajo strokovnjaki”

Mateja Rubin, psihologinja pripravnica iz konjiškega zdravstvenega doma,  pojasnjuje, zakaj epidemija slabo vpliva na naše počutje, zakaj so nekateri tako jezni in ne želijo upoštevati ukrepov in zakaj drugi raje verjamejo vplivnežem kot strokovnjakom. In kako v teh dneh sploh ohraniti duševno zdravje?

Kakšne odzive na trenutno situacijo opažate med ljudmi? Vas kakšni presenečajo?
Odzivi pri ljudeh na trenutno situacijo so različni, od brezbrižnosti in neupoštevanja priporočil NIJZ, raznih teorij zarot, protestov, kar v trenutni situaciji seveda ni ustrezno, do upoštevanja ukrepov in priporočil.
Odgovorno samoomejujoče ravnanje je stvar čustvene zrelosti ter osebne in družbene odgovornosti.

Zakaj toliko ljudi v tem času bolj verjame raznim teorijam zarote in vplivnežem kot strokovnjakom?
Ljudje so zbegani zaradi informacij, ki niso enoznačne. Sprašujejo se, kaj je res in kaj ne. Včasih si ljudje težje priznajo, da se nečesa bojijo, pravimo, da gre za nezavedni beg pred lastnim strahom, pred stisko in pred celotno krizo, ki jo je prinesel covid-19.
Ljudje se v tej stresni stiski ne znajdejo pri soočenju s celotno krizo, zato so teorije zarote bolj prijetne kot kruta resnica stroke in resničnosti, ki nam jo podajajo šolani strokovnjaki.
Nekateri tudi želijo pridobiti medijsko pozornost, ki jim jo v teh časih primanjkuje, ali pa nasprotujejo aktualni vladi, ki jim ni pogodu.
V današnjem času pomembno vlogo zavzamejo tudi družbeni mediji, kjer se pojavljajo tudi različne neresnice in pri ljudeh povečujejo občutek zbeganosti. Potekajo različne debate med tistimi, ki zaupajo v ukrepe, in tistimi, ki jim ne zaupajo.
Direktor UKC Maribor dr. Vojko Flis nam ob vseh teorijah zarote postavlja vprašanje, na katerega si lahko odgovori vsak sam: “Zakaj pošiljamo otroke v šolo, zakaj jih pošiljamo na fakultete, če znanju ne verjamemo, če mu ne zaupamo?”

Se vam zdi, da so stiske zdaj drugačne kot spomladi v prvem valu epidemije?
Takrat je bilo prisotnih veliko občutkov negotovosti, nepoznanosti položaja, strahu. Ljudje so se držali ukrepov, bili previdni in nosili maske.
Rahljanje ukrepov med poletjem je omililo ta občutenja, ljudje so se na situacijo privadili in ker v spomladanskem valu ni bilo toliko okuženih, ljudje tudi niso imeli toliko stika s samim virusom.
Zdaj, ko je stanje resnejše, nekateri položaja in ukrepov še vedno ne jemljejo resno ali ne posvečajo dovolj pozornosti varovanju svojega zdravja in zdravja drugih, pri tem pa so manj previdni pri upoštevanju ukrepov in priporočil NIJZ.
Zaradi rekordnega števila obolelih in ker že vsak pozna koga, ki se je okužil ali je sam okužen, lahko to vodi v večje stiske in duševne težave kot v prvem valu.

Kdaj naj poiščemo pomoč? Naj kaj naj bomo pozorni pri sebi in drugih?
Ljudje se po psihološko podporo obrnejo takrat, ko pri sebi prepoznajo, da potrebujejo pomoč ali podporo pri razreševanju stiske.
Pomembno je poudariti, da je iskanje pomoči znak moči in ne šibkosti.
Če opažamo, da smo dlje časa zaskrbljeni, neprestano razmišljamo o trenutni situaciji, nas premlevajo slabe misli, smo razdražljivi, imamo težave s spanjem ali pri prehranjevanju (ne moremo jesti ali se prenajedamo), nas aktivnosti, ki smo jih prej počeli, ne veselijo več ali jih zaradi trenutne situacije ne moremo več izvajati, je pomembno, da poiščemo pomoč.
Bodimo pozorni na lastne občutke in počutje.
Če opazimo, da prihaja do kakršnikoli sprememb, ki znižujejo kakovost našega življenja, je smiselno čim prej poiskati pomoč, lahko pri bližnjih, ki so nam pomembni in jim lahko zaupamo (pogovor s partnerjem, prijatelji, sorodniki, znanci) ali pri strokovnjaku.
Cel pogovor preberite v današnji številki lokalnega časopisa NOVICE.


Poiščite pomoč
V Centru za krepitev zdravja Slovenske Konjice so zaradi trenutnih epidemioloških razmer ponovno vzpostavili telefon za nudenje psihološke podpore. Vsi, ki pri sebi opazijo spremembe v vedenju in mišljenju, ki negativno vplivajo na njihov vsakdan, lahko pokličejo vsak ponedeljek in petek od 8.00 do 14.00 ure na telefonsko številko 03 758 17 38.


(Nina Krobat)

 

Oglas