Prazna vreča ne stoji pokonci, sploh pa ne med okužbo

Hitrejše okrevanje. Pomembno je, da bolnik s covid-19 čim bolje zadosti potrebam svojega telesa.
Piše: Jasna Lorber, mag. farm., Lekarna Slovenske Konjice

“Slabo mi je, grlo me boli, ni mi do hrane,” so besede, ki jih pogosto slišimo pri bolnikih z okužbo s covid-19.
V zadnjih mesecih skoraj ni družine, ki se ne bi srečala s covid okužbo. Spremljevalni znaki okužbe so pogosto občutek slabosti, nemoč, izguba apetita, boleče grlo, izguba okusa in vonja, mišična oslabelost.
Vse to lahko vodi v hitro izgubo telesne mase ali razvoj podhranjenosti. Posledica je počasnejše okrevanje bolnika in morebitni dodatni zapleti bolezni. Pomembno je, da bolnik čim bolje zadosti osnovnim energijskim potrebam svojega telesa. To je eden izmed ključnih dejavnikov za hitrejše okrevanje.

Kaj naj bolnik uživa?

Ob zmanjšani potrebi po hrani se trudite uživati manjše, energijsko bogate in raznolike obroke. Ti naj bodo enakomerno razporejeni skozi ves dan. Povečajte vnos beljakovin, kot so mleko, sirotka, skuta in ostali mlečni izdelki, jajca, pusto meso, ribe, oreščki, stročnice. Hrano obogatite z rastlinskimi olji, maslom.
Ob bolečem grlu je požiranje oteženo, zato je primerna bolj tekoča, mehka in sočna hrana. Izogibajte se trdemu sadju, grobi hrani, izdelkom s semeni. Opustite vročo, kislo in močno začinjeno hrano, saj lahko to še dodatno razdraži sluznico.
Primerne so kremne juhe, skuta, jogurt, mlečni napitki, sladoled, banane, sadne kaše, pire krompir, mlečni zdrob …

Tudi pregrehe so dovoljene

“Prinesi mi čokolado ali puding, prosim! Trenutno nimam volje do ničesar drugega. Nič mi ne diši.”
Če ima bolnik med prebolevanjem bolezni željo po določenih sicer ‘pregrešnih’ prigrizkih, naj si jih brez slabe vesti privošči. V mejah normale se potrudimo prilagoditi trenutnim željam in apetitu bolnika. Na ta način se mu hitreje vrne energija in tudi interes po ostali hrani.
Če ima neprijeten občutek, ko zazna zelo močan in izrazit vonj določene hrane (npr. po cvrtju), je primernejše uživanje hladne hrane. Ta ima namreč manj močen vonj in okus. Pred prehranjevanjem (in drugače) je nujno prezračiti prostor, saj bosta tako vonj in slabost pri bolniku manj izrazita.

Kakšen naj bo potek hranjenja?

Obroka se lotite preden se pojavi najhujša lakota. Le-ta namreč še poveča občutek slabosti. Če imate večhodni meni, npr. kosilo, pojejte najprej glavno jed. Ta je navadno najbolj kalorična. Juho zaužijte na koncu. Jejte počasi, po grižljajih, in si predvsem vzemite čas. Po obroku je priporočljiv počitek.
Ker prazna vreča nikoli ne stoji pokonci (še posebej ne ob okužbah s covid-19), naj bolnik ob ostali terapiji prejema tudi ustrezno prehransko ‘gorivo’, da se mu mišična moč lahko povrne čim prej.

Telo potrebuje tekočino

Priporočljivo je pitje po požirkih, tekom celotnega dne. Izogibati se je potrebno večji količini tekočine med obroki, saj ta ustvarja lažni občutek sitosti. Če ima bolnik pridruženo vročino, je priporočljivo s tekočino vnesti še elektrolite in sladkor (čaj z medom in limono, svež pomarančni sok, limonada, sladki kompot).


Jasna Lorber, Lekarna Slovenske Konjice:
“Če energetska vrednost običajnih hranil bolniku ne zadošča ali je vnos otežen, svetujem uživanje specializiranih pripravkov – enteralno prehrano. Na voljo je več okusov različne kalorične vrednosti in ustreznega razmerja med beljakovinami, maščobami in ogljikovimi hidrati. Takšni napitki zagotovijo ustrezno celodnevno energijsko podporo telesu in preprečujejo podhranjenost.”


 

Oglas