Povabil na presejalni program ne vrzite stran, za svoje zdravje smo odgovorni sami

#BREZizgovorov. Ob začetku kampanje o zgodnjem odkrivanju pogostih rakavih obolenj opozarjajo, da smo za svoje zdravje odgovorni sami.

Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko Net nas v novi kampanji ozaveščanja o prvih znakih najpogostejših rakavih obolenj spodbuja k spremljanju lastnega telesa in hitremu ravnanju ob prvih alarmantnih znakih. Prej kot naredimo prvi korak, večja je možnost za lažji potek zdravljenja in ozdravitev.

Sami smo odgovorni zase

Rak je vse večja javnozdravstvena težava, ki je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem pri ženskah. Več kot tretjino primerov raka je mogoče preprečiti, drugo tretjino pa je ob zgodnjem odkritju mogoče pozdraviti, opozarjajo v Združenju Onko Net, kjer s kampanjo #BREZizgovorov opozarjajo, kako pomembno je, da vsak od nas dobro pozna svoje telo, zna prepoznati prve znake nevarnih sprememb in hitro ter učinkovito ukrepati. Od hitre reakcije je namreč odvisna uspešnost zdravljenja – in to odgovornost prvega koraka moramo sprejeti nase.

Hitro ukrepanje in presejanje za manj raka

Še vedno je skoraj polovica rakov takih, ki bi jih lahko preprečili, če bi upoštevali pravilo hitrega ukrepanja in preventivnega ravnanja, kot je udeležba presejalnih programov. V Sloveniji imamo tri preventivne presejalne programe: Dora, Svit in Zora. Medtem ko vsi trije odkrivajo rakava obolenja, še preden se hujši znaki pojavijo, programa Dora in Svit odkrivata tudi predrakave spremembe, ki bi se potencialno v rakava stanja lahko razvile. Zato jih preventivno odstranijo, še preden se razvijejo.
Vsi trije omenjeni programi so uspešni, saj dosegajo več kot 70-odstotno udeležbo, program Dora je lani dosegel celo rekorden odziv. Tudi na območju ‘naših’ občin je odziv v ta presejalni program nadpovprečen.

Preživetje se povečuje

V Sloveniji se je preživetje v zadnjih dobrih 30 letih povečalo za 100 odstotkov. Če smo pred tremi desetletji 5-letno preživetje beležili v 30 odstotkih, je danes 60-odstotno. To je velik dosežek, kateremu gre dodati še bliskovit razvoj stroke in konstantno izobraževanje, ki se na področju onkologije redno izvaja, so poudarili v Združenju Onko Net.
Pri preventivnem ravnanju je dobro upoštevati tudi družinsko zgodovino. Že samo poznavanje zgodovine raka v družini naj bo motivacija in opozorilo za skrbno samopregledovanje in spremljanje telesnih sprememb. Danes vemo, da je dednih približno 10 odstotkov rakov, zato dodatna pozornost pri poznavanju družinske anamneze ni odveč. S slednjo naj bo seznanjen tudi vaš družinski zdravnik, ki bo znal ustrezno spodbuditi k zaščitnemu ravnanju.

Alarmantni znaki

Med alarmantnimi znaki, ki zahtevajo takojšnjo reakcijo, so spremembe kožnih znamenj, kakršne koli zatrdline na telesu, uporen kašelj, izguba teže brez pravega razloga, kri v blatu in urinu, krvav izcedek iz dojke, pa tudi nočno potenje, nenadna izguba las, nenadne spremembe pri izločanju, nenadno neurejena prebava. Omenjeni znaki so le nekateri, podrobno jih za vsakega od najpogostejših rakov najdete na www.onkonet.si.

Rezultati programa Svit na Celjskem

Na celjski enoti NIJZ ugotavljajo, da v večini občin celjske zdravstvene regije Celje od leta 2010 dalje upada število novih primerov raka na debelem črevesu in danki. Upada tudi število umrlih za tem rakom. Rezultati Programa Svit v obdobju 2009–2021 v celjski zdravstveni regiji:
• 439 odkritih primerov raka na debelem črevesu in danki;
• 4.101 odkrita in odstranjena predrakava sprememba (napredovani adenom);
• več kot 16.000 oseb s pozitivnim testom na prikrito krvavitev je prvič opravilo kolonoskopijo;
• na letni ravni upad števila novih primerov raka na debelem črevesu in danki.
(N. K., Vir: NIJZ, ONKO NET, Grafike: ONKO Net)

Oglas