Pomagajmo Barbari: Je psička Lana morda v Laporju?

S prav posebno zgodbo se je na našo medijsko hišo obrnila Barbara Marovt, ki išče psičko Lano, ki naj bi se nahajala na območju Laporja oz. Slovenske Bistrice. Takole piše:

»Verjamem, da ni človeka, ki ne bi imel nečesa ali nekoga rad, zato vem, da ni nikogar, ki ne bi razumel moje trenutne stiske, in nikogar, ki mi ne bi hotel pomagati. Za kaj gre?
Iščem svojo psičko Lano, ki jo je v zavetišču Zonzani v Dramljah 10. decembra lani zame posvojil moj partner Dušan. Takrat so nama v zavetišču v Dramljah povedali samo to, da so Lano v zavetišče pripeljali pred petimi dnevi, da so jo našli v Dobjem, ki je v bližini Dramelj, da je bržkone stara dve leti in da zaradi stanja njenih povečanih seskov menijo, da je imela pred prihodom v zavetišče mladičke.
Lana je z mano živela vse do 6. 7. 2018, ko mi jo je odvzela veterinarska inšpektorka, ki se je odzvala na prijavo ženske iz bloka, v katerem sem skupaj s svojimi hišnimi ljubljenčki živela zadnjih dvanajst let.
Iniciatorka prijave že na splošno ne mara psov in je mene 28. maja letos tako pretepla z metlo, da mi je pri tem zlomila roko, s katero sem si pred njenimi udarci zaščitila glavo. Moja Lana je medtem mirno stala poleg mene in ni nanjo niti zalajala. Toliko o tem, kdo je agresiven in kdo zagotovo ni.
Ker je bilo v zapisniku, ki so ga spisali na dan, ko so mi odvzeli Lano, zapisano, da so mi Lano odvzeli zato, ker naj bi bilo moje stanovanje za psa neustrezno bivališče (v njem je popolnoma zadovoljno živela moja zlata prinašalka Biba, ki je marca lani umrla v petnajstem letu starosti!), sva se z Dušanom odločila, da bova poiskala dovolj veliko, vseljivo hišo z dovolj velikim zemljiščem, ki je veterinarska inšpekcija ne bo mogla okarakterizirati kot za psa neustrezno bivališče, nakar bova Lano zahtevala nazaj.
Glede na to, da nismo ne vem kako premožni in glede na to, da smo zaradi tega, da bi nam Lano vrnili čim prej, zame in za moje ljubljence ustrezno hišo morali najti v čim krajšem času, je bil to za naju z Dušanom, pa tudi za moje starše, precejšen izziv. Hišo smo iskali cel julij, v ta namen smo prečesali celo Slovenijo, nazadnje pa smo jo našli v od mojega dosedanjega doma 170 km oddaljenem kraju v Pomurju. 5. avgusta, ko smo zaključili iskanje, smo se domov vrnili v veselem pričakovanju skorajšnjega ponovnega snidenja z Lano.
Naslednji dan naj bi se Dušan sestal z veterinarsko inšpektorko, ji povedal, da zdaj imam za psa ustrezno bivališče, in Lano zahteval nazaj. Žal je temu sledila Dušanova prerana smrt, saj mu zaradi prestanih naporov zadnjega meseca in dolgotrajnega stresa in skrbi v zvezi z Lano 6. avgusta zjutraj odpovedalo srce. Ker je bilo Dušanu šele 55 let, so njegovo telo odpeljali na obdukcijo.
Temu je sledil Dušanov pogreb, nakup hiše, izselitev prejšnjih lastnikov in selitev mojih osebnih reči. Čeprav smo zaradi tega, da ne bi ogrozili Lane, še naprej hiteli, se je cela stvar vseeno zavlekla za še en mesec. Ko sem bila končno na tem, da se v svoj novi dom s svojimi ljubljenci preselim še sama, sem šla 5. septembra k veterinarski inšpektorki, ji povedala, da zdaj imam za psa ustrezno bivališče, in jo hkrati seznanila še s tem, da je moj partner, ki je bil v Laninem potnem listu naveden kot njen lastnik, medtem umrl, zaradi česar nameravam Lano zatem, ko mi jo bodo vrnili, prepisati na svoje ime.
V petek, 7. septembra, ko sem se ponovno oglasila pri inšpektorici, da bi od nje dobila dokument, s katerim bi odšla v zavetišče po Lano, sem izvedela samo to, da inšpektorke ni, ker je na dopustu.
V skrbi za Lano sem šla kljub temu še istega dne v zavetišče Zonzani, kjer so mi povedali, da Lane ni več pri njih, ker so jo oddali v Slovensko Bistrico.
Ker je moja družina za to, da bi nam vrnili Lano, naredila vse, kar je bilo v naši moči, sem se odločila, da v tej fazi dogajanja prošnjo za pomoč pri iskanju Lane naslovim še na lokalne medije.
Če smem verjeti informaciji, ki sem jo nazadnje dobila v zavetišču Zonzani v Dramljah, je mojo Lano posvojil nekdo iz Slovenske Bistrice oziroma njene neposredne okolice, zato prosim vse, ki živite na tem področju, še posebej pa Lanine sedanje lastnike, ki so Lano (julija, avgusta ali septembra) letos posvojili v zavetišču Zonzani, da mi čimprej sporočite naslov Laninega sedanjega bivališča, saj me bo od skrbi zanjo sicer slej ko prej konec. Ker nočem, da bi tudi meni odpovedalo srce, vas rotim – pomagajte mi najti mojo Lano. Za informacije in pomoč sem vam že vnaprej globoko hvaležna,« piše Barbara Marovt. Telefonska številka, na kateri je dosegljiva, je 070 358 488.