Oboleli za covid-19 naj se zdravijo v infekcijskih oddelkih bolnišnic in ne v domskih improviziranih možnostih – opozarjajo iz Doma dr. Potrča Poljčane, ki ima enoto tudi v Slovenski Bistrici. Na obeh lokacijah biva skupno več kot 350 starejših varovancev. Okužbe s koronavirusom na srečo doslej niso zaznali ne pri njih ne pri zaposlenih. So pa zgroženi nad načinom obravnave obolelih starostnikov iz drugih slovenskih domov. Svoja razmišljanja in zahteve so pojasnili v javnem pismu, ki so ga naslovili ministru za zdravje ter ministru za delo.
»Da naj bi naši domovi postali negovalne bolnišnice, bi še nekako razumeli. Zamisel, da naj bi domovi postali infekcijske klinike, v katerih ni ne kadra ne medicinskih oz. tehničnih sredstev, pa je strokovno sprevržena. Če bi se to uresničilo, bi za nas varovance, ki bomo eventualno enkrat zboleli za koronavirusom, to pomenilo: jaz bi imel oskrbo, kot jo lahko dom nudi, to pa je bomba kisika in inhalator. To je vse. Nekdo v bolnici bo pa dobil respirator in vso strokovno nego zdravstvenega tima, ki ga obravnava. Smo mi drugorazredni državljani Slovenije?« se sprašuje Miroslav Aleksander Kolenko, ki že šest let biva v domu za starejše v Slovenski Bistrici. Je tudi predsednik Sveta stanovalcev Doma dr. Potrča Poljčane, v čigar imenu je v javnem pismu opozoril na problematiko ministra za zdravje ter ministra za delo. Pismo v nadaljevanju v celoti objavljamo:

Javno pismo stanovalcev Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane, ministru za zdravje, gospodu Tomažu Gantarju in ministru za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospodu Janezu Ciglerju Kralju.
Spoštovana, lepo pozdravljena!
V poplavi člankov, televizijskih komentarjev politikov, polemik novinarjev in drugih, v katerih se na veliko govori o nas, ki prebivamo v domovih za starejše, manjka samo nekaj. Doslej nismo zasledili nobene polemike, kritične misli ali zaskrbljenega vprašanja, kaj o vsem tem menimo mi, ki smo seveda najbolj ranljiva in zdravstveno najbolj problematična struktura slovenske družbe. Zadnji podatki, ki smo jih uspeli zaslediti, kažejo, da je samo v domu Šmarje pri Jelšah umrlo 45 oseb, v Metliki 12 in v Ljutomeru 5 stanovalcev doma. Glede na to, da uradnih podatkov ne daje ne eno in ne drugo ministrstvo, se moramo zadovoljiti s podatki iz medijev, ki pa so praviloma zavajujoči in ne dajejo korektne slike stanja v domovih za starejše.
Nihče nas ne vpraša po dejanskem počutju, čeprav veste, da smo v nekaterih domovih praktično že dva meseca v izolaciji.
Psihiatri in drugi strokovnjaki govorijo o stiskah, ki jih povzročajo dolgotrajne zapore in obsojenost za zidove domov, ne da bi se ljudje lahko s komer koli pogovorili. V domovih za starejše, kjer so že dolgo prepovedani obiski, so edini naši sogovorniki snažilke, bolničarke, medicinske sestre, socialne delavke, fizioterapevti, delovni terapevti, delavci v kuhinjah, vodstveno in ostalo osebje, ki vzorno skrbi za nas v času osamitve. Da, to so v teh težkih časih naši edini dragoceni terapevti. S svojci lahko govorimo po telefonu, omogočeni so nam tudi video klici.
Verjamemo, da je ukrepanje vlade glede omejitev gibanja dober in nujen ukrep za zaustavitev grozeče nevarnosti in ni bilo stanovalca, ki ne bi tega razumel. Ne razumemo pa tega, kako se danes obravnava obolelost stanovalcev domov za starejše! Razumemo ga tako, da za nas velja druga – nova doktrina ukrepanja ob obolelosti, saj domove preurejate v negovalne bolnišnice. Če bi to še lahko nekako razumeli, ne moremo razumeti, da nas hočete preoblikovati v infekcijske klinike in nas dati v popolno izolacijo znotraj naših sob.
Stanovalci Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane in Enote Slovenska Bistrica smo zgroženi nad načinom obravnave starostnikov, ki so zboleli za korona virusom covid 19. Iz časopisnih člankov lahko razberemo, da je način obravnave ob obolenju z omenjeno boleznijo za nas stanovalce v domovih bistveno drugačen od tiste, ki jo nudijo svojim bolnikom bolnice in njihove infekcijski oddelki. Spreminjanje domov v infekcijske bolnišnice na lokacijah slednjih je nerazumljivo, strokovno in stroškovno vprašljivo, predvsem pa diskriminatorno do nas, stanovalcev. Ste se vprašali, kakšno obravnavo lahko nudijo domovi v neustreznih prostorih, ob pomanjkanju potrebne medicinske in varovalne opreme in ob kadrovskih zasedbah, ki že dolgo ne zadostujejo za kakovostno oskrbo in zdravstveno nego v normalnih razmerah, kaj šele, da bi jo morali izvajati v teh, za vse nas v domovih, izrednih razmerah?
Če mislite, da je nekaj kisikovih bomb in inhalatorjev, ki jih za našo ozdravitev in odpravo posledic okužbe s korona virusom nudijo domovi, da ne govorimo o prostorskih nezmožnostih, usposobljenosti premajhnega števila medicinskega osebja, zadostuje, se zelo motite! Kot laiki, ki smo si v zadnjem obdobju življenja za svoj dom izbrali dom za starejše, vam povemo, da se zelo, zelo motite. Delate nam večjo krivico, kot smo jo kdaj koli doživeli, pa smo jih v naših življenjih doživeli veliko. Če boste na nas pogledali kot na enakovredne člane družbe, ki smo tej družbi že marsikaj dali, boste morali priznati, da ste se zelo zmotili, ko ste nas mislili oropati pravice do zdravljenja, ki je ustavna pravica vsakega državljana države Slovenije.
Zato pričakujemo in zahtevamo, da nam omogočite zdravljenje na infekcijskih oddelkih bolnišnic ob vsej medicinski tehnologiji, ki jo slednje edine imajo, in ne v improviziranih domskih možnostih, kot lahko razberemo v kritičnih člankih odgovornih vodstvenih delavcev domov za starejše.
Na koncu želimo, da oba ministra namenita tej najbolj ogroženi populaciji več skrbi, več strokovne pomoči vodstvom domov, ustrezno opremljenost z zaščitnimi sredstvi, in seveda temeljit premislek o tem, pod katero ministrstvo naj domovi spadajo. Dualizem, v katerem smo trenutno, samo prelaga odgovornost iz enega na drugega, na koncu pa bodo za vse, kot vedno doslej, odgovarjali direktorji domov, ki so v teh kaotičnih razmerah prisiljeni krmariti med neusklajenimi, pogosto nasprotujočimi si navodili in zakonodajo. Naše mesto je na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in želimo, da tako tudi ostane.
Sedaj je tudi čas za temeljito presojo normativov števila zaposlenih in ureditev cene zdravstvene nege na bistveno višji nivo. Morda sedaj vendarle prihaja tudi čas za sprejem zakonodaje o dolgotrajni oskrbi, ki že skoraj dve desetletji ne zagleda luči sveta. Skoraj 70 odstotkov vseh prihodkov domov plačujemo stanovalci, svojci in občine, torej imamo legitimno pravico, da se za svoje pravice borimo. Nismo drugorazredni državljani! Upamo, da problematike čakalnih dob za sprejem v domove ne nameravate reševati s pomočjo sedanje epidemije!?
In na koncu še to. Zavedamo se, da se bo moralo delovanje in poslovanje v domovih tudi po koncu epidemije bistveno spremeniti v smislu omejevanja mnogih sedanjih praks in nujnega dodatnega vira financiranja.
Na vse to smo pripravljeni, nikakor pa ne pristajamo na vaše odločitve, da so kljub prostim kapacitetam v infekcijskih oddelkih bolnišnic, stanovalci domov zdravljeni v domovih ob vsej bedi, ki tako zdravljenje objektivno pogojuje.
Zahtevamo, da naše pismo nadvse resno obravnavate, nas slišite in ukrepate tako, da bo dobro tudi za nas, ne le za zdravstvene organizacije, ki stanovalce domov že sicer obravnavajo drugače kot starostnike, ki živijo doma.
S spoštovanjem vas pozdravljamo.
Za Svet stanovalcev Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane: predsednik Miroslav Aleksander Kolenko, univ. dipl. prav.