Slovenske Konjice: Po 81-ih letih konj končno vlit v bron

V Slovenskih Konjicah bodo drevi slavnostno odkrili bronasti kip konja, kiparja Borisa Kalina.
Kip krasi mestno promenado, ob pivnici Beli konj; v Slovenskih Konjicah stoji prvi bronasti odlitek te velike skulpture že pokojnega kiparja. Model za konja je Kalin izdelal že leta 1940 in sprva naj bi stal v Mariboru kot del spominka kralju Aleksandru I.

Med postavljanjem konja v Slovenskih Konjicah. Foto Valerija Motaln.
Med postavljanjem konja v Slovenskih Konjicah. Foto Valerija Motaln.

Kdo je bil kipar Boris Kalin?

Boris Kalin
Boris Kalin

Kiparstvo Borisa Kalina (1905-1975) je zazrto v proslavljanje lepote, predvsem ženske. Njegove umetnine jo proslavijo v žlahtnosti kamna, a je bil suveren oblikovalec tudi v glini oziroma bronu.
Svoj ideal je dojel v anatomski popolnosti in organskosti brezčasnih klasičnih ustvarjalcev. Bil je avtor mnogih podob žensk, ustvaril je številne kamnite in bronaste portrete in celopostavne figuralne spomenike slovenskih umetnikov, jezikoslovcev in vodilnih politikov svojega časa – ki jih zdaj srečujemo po vsej Sloveniji.
Leta 1938 je imel prvo samostojno razstavo v danes porušenem Jakopičevem paviljonu v Tivoliju, kjer je javnosti pokazal dva metra visokega Splavarja – ta zdaj stoji ob Blejskem jezeru.
Bil je redni profesor na novoustanovljeni Akademiji upodabljajočih umetnosti oziroma kasnejši Akademiji za likovno umetnost in kasneje dvakrat njen rektor. Skupaj z bratom Zdenkom Kalinom sta bila vodilna povojna kiparja in zaželena avtorja številnih monumentalnih obeležij NOB. Boris je med drugim ustvaril postavitev figuralnega bronastega reliefa na grobnici narodnih herojev v Ljubljani.

Atelje Borisa Kalina v Ljubljani, model konja v naravni velikosti. Fotografijo hrani Pokrajinski arhiv Maribor.
Boris Kalin ob modelu konja Slovenec, 1940, št. 165

‘Konjiški’ konj naj bi nosil kralja
Kot mojster živalske anatomije se je izkazal tudi v upodobitvi konja in leta 1938 zmagal na natečaju za postavitev spomenika kralja Aleksandra I. v Mariboru. To naj bi bil 14 metrov visok spomenik s kamnitimi stebri in konjem. Stal naj bi tam, kjer danes stoji tako imenovani “Kodžak”, spomenik NOB.
Kalin je kip konja za mariborski spomenik izdelal v provizorični baraki ob kamnoseški delavnici Franja Kunovarja pri Sv. Križu v Ljubljani. Odrekel se je vsakemu drugemu delu in se za sedem mesecev v celoti posvetil izdelavi spomenika. Pri delu je imel enega pomočnika. Odločil se je hkrati izdelati študijo spomenika v tretjinski velikosti in študijo konja v naravni velikosti. Intenzivno se je poglabljal v študij konjske anatomije. Kalin je na vojaškem vežbališču v Linhartovi ulici podrobno opazoval gibanje konjev, štiri žive konje pa je dal prepeljati pred ateljeje.

Boris Kalin je model konja izdelal do oktobra 1940. Kip je bil do decembra 1940 odlit v mavec, razrezan in oddan v livarno. Do marca 1941 je livarna odlila polovico spomenika. Za datum odkritja je bil določen Vidov dan 1941 oziroma 6. september 1941.
Postavitev spomenika in dokončno ureditev mariborskega Trga svobode je preprečila okupacija.

Jaroslav Černigoj in Boris Kalin, Maketa situacije za regulacijo Trga svobode in spomenik kralja Aleksandra I. Foto: Kronika slovenskih mest, 1939, št. 2, str. 89

Kako je konj prispel v Slovenske Konjice in njegova pot do vlivanja bron pa po uradnem odkritju. (V. Motaln)

MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:https://novice.si/page/slovenske-konjice-v-starem-trgu-odslej-stoji-kalinov-konj/

Oglas