Pastinak – gradivo, gorivo in čistilec telesa

Pastinak ali zajčje rebro je nezahteven za gojenje, saj zraste brez posebne oskrbe, le v veliki suši ga je potrebno zaliti. Najprej ga posejemo, ko vzklije, ga razredčimo na približno 15 cm. Tudi zmrzal mu ne more do živega, celo še slajši je, ko ga polovi mraz. Ko spomladi odžene, lahko liste režemo za solato.

Pastinak vsebuje 80 odstotkov vode, veliko ogljikovih hidratov (škrob, saharoza, glikoza), beljakovin, malo maščob in eteričnih olj, vlaknine in pektin. Nekaterih mineralov ima celo več kot korenček: vsebuje več silicija, klora, fosforja, žvepla in kalija. Zaradi silicija je posebej koristen za lase in nohte. Pomembno je eterično olje in pektini, ki raztapljajo ledvične kamne, delujejo razkuževalno in diuretično.

Pastinak pripravljamo na različne načine: lahko ga cvremo, dodamo v  juhe, obare in enolončnice. Okusen je surov, narezan ali nariban v solatah, s paradižnikom, gobami, orehi in krompirjem. Vse to zabelimo z orehovim ali lešnikovim oljem, začinimo z limono in potresemo s parmezanom. Posušen pastinak je dodatek moki za kruh in pecivo. Včasih so ga uporabljali za sladek priboljšek. Priljubljen je dušen pastinak, prepražen na masti s česnom.

Oglas