Ob hladnih dnevih in prvem snegu ne pozabimo na ptice

Koliko ptic imamo v krmilnici, je odvisno od tega, kje se nahajamo. Če živimo nekje bolj na samem ali na vasi ali na robu večjega naselja in je v bližini vsaj nekaj gozda, imamo lahko v krmilnici več sto ptic, ki pripadajo najmanj 20 vrstam, če pa živimo nekje v večjem mestu in ptice krmijo pri vsaki tretji hiši, pa bo ptic občutno manj.

Z zimskim krmljenjem lahko pričnemo v zadnjih dneh oktobra ali prvih dneh novembra. V začetku je ptic malo, nekaj sinic, kakšen brglez in lokalna jata vrabcev. Nato pa je iz dneva v dan več ptic. Ob koncu zime pa se dogaja pravo “plenjenje krmilnic”!

Pozimi lahko polagamo pticam različno hrano. Najbolj univerzalna in priljubljena zimska hrana so sončnice, v krmilnico pa lahko polagamo tudi proso in proseno kašo, pšenico, orehe, jabolka, drobno mlet goveji loj in svinjski špeh. Krmilne mešanice kupujemo le izjemoma, kadar nam zmanjka prej omenjene hrane, saj ptice večinoma pojedo samo sončnice in proso, vse ostalo pa pustijo. Edino grlice in golobi jedo tudi vse tisto čudno semenje, ki ga ostale ptice zavračajo.

Hrano v krmilnice polagamo vsak dan sproti. Kadar opazimo, da neko hrano ptice manj sprejemajo, jo tudi manj krmimo ali pa jo začasno prenehamo ponujati. Ko pričnemo s krmljenjem ptic, naj bi to počeli brez prekinjanj vsaj do konca marca. Ni primerno, da sredi zime prenehamo krmiti ptice za daljše obdobje. Ptice se navadijo na našo pomoč in računajo na nas! Spomladi pa ne prenehamo krmiti čez noč, ampak postopoma. V krmilnico vsak dan polagamo manj hrane in tako v 10 do 14 dneh prenehamo s krmljenjem.

Krmilnice morajo biti postavljene tako, da v neposredni bližini ni nobenega kritja, v katerem bi lahko prežale dobro skrite mačke. Krmilnice lahko postavimo na kol visok cca. 1,5 m nekaj metrov od grmovja ali pod rob večje drevesne krošnje ali pa jo obesimo v drevesno krošnjo na konce vej.