Niko Kolar: Nasprotuje ‘kasiranju’, a zagovarja red in varnost

Foto: Nataša Müller

Oseminštiridesetletni Niko Kolar je pred kratkim uradno prevzel vodenje Policijske uprave Celje (PUC), ki je druga največja v državi. Njene vajeti je kot vršilec dolžnosti v roke sicer dobil že konec poletja, ko je celjski direktorski položaj zapustil njegov predhodnik Jože Senica in – kot že mnogi pred njim – kariero nadaljeval v Ljubljani. Kolar pa v Celju nadaljuje tradicijo uspešnih koroških policijskih kadrov na vodstvenih položajih. Deluje preudarno, njegovi odgovori so diplomatski, ne zahaja na tanek led in pove ravno toliko, kot je treba. Kratko in jasno, kot bi dajal navodila enoti na terenu. Pozdrav in močan stisk roke, kot se za prvega policista v regiji tudi spodobi, je znak, da stoji za svojimi besedami.

Ste izkušen policist, toda v javnosti ste relativna neznanka. Zanimajo me vaše poklicne usmeritve, etična načela, kakšna stališča branite kot policist, ne kot direktor PUC. S katerega zornega kota nastopate kot profesionalec?
V osnovi sem karierni policist, v policiji sem od leta 1990. Začel sem v šoli za miličnike v Tacnu in nato praktično prehodil vse karierne stopničke, od policista na terenu preko vodstvenih položajev na policijski postaji in kasneje v upravi, vse do direktorja. Štejejo naša dejanja in delo, ne besede.

Nekateri policisti dajejo prednost doslednosti, striktnemu upoštevanju zakona, drugi življenjskemu pristopu do ljudi. Kaj se vam zdi bolj pomembno?
Kombinacija obojega. Konkretno, v prometu od policistov pričakujem, da se bodo postavljali na tiste točke, kjer izstopa varnostna problematika. Delovati moramo tam, kjer je to potrebno, ne pa na krajih, kjer zlahka ugotavljamo prekrške.

Torej nasprotujete ‘kasiranju’ in zagovarjate red?
Tako je.

Na začetku šolskega leta policija izvaja poostren nadzor v okolici šol in vzgojno-varstvenih ustanov. Toda v primerjavi z dvema, tremi ali štirimi desetletji nazaj policistov tam praktično ni videti. Je to res posledica kadrovskega primanjkljaja ali gre za spremenjen način dela?
To je posledica kadrovskih težav. Kadrovska zapolnitev je 76-odstotna. Sistematiziranih imamo 1162 delovnih mest, glede na kadrovski načrt bi nas lahko bilo 943. Trenutno nas je samo še 887, kar pomeni, da nam primanjkuje 56 policistov oziroma za dve policijski postaji mož.

Kaj ste si zastavili ob prevzemu funkcije? Kje so možnosti izboljšav, optimizacije, racionalizacije?
Racionalizacije je bilo na rovaš kadrovskih težav že preveč. Optimizacija bi bila smiselna pri zmanjševanju administrativnih ovir, morali bi uvesti še več elektronskega načina poslovanja.

Poraja se javna polemika, ki so jo sicer sprožili politiki, da bi bilo treba policistom povečati pooblastila. Ste predlogu naklonjeni ali v njem vidite kakšno nevarnost za demokracijo?
Neke nevarnosti ne vidim, saj smo stalno pod drobnogledom vseh inštitucij, tudi vas, medijev. Bi pa določena dela bilo veliko lažje opravljati z več pooblastili, zlasti takšna, kjer zajemamo podatke. Na ustavni presoji je zakon, ki govori tudi o elektronskem prepoznavanju registrskih tablic.

Kaj pa tedaj, ko ima policist neposredno opravka z občanom? Je z obstoječimi pristojnostmi sploh lahko učinkovit?
Mislim, da imamo klasičnih, osnovnih pooblastil dovolj. Glede novih pooblastil, kot so videonadzori ali razni elektronski pripomočki, pa bi morali bolj v korak s časom.

Pa vendar ljudje še vedno podajajo pritožbe zavoljo domnevnih prekoračitev pooblastil.
Na leto jih je v povprečju okoli 50, obravnavamo pa približno 6000 kaznivih dejanj, 5000 primerov kršitev javnega reda, okoli 3000 prometnih nesreč, več kot 60 tisoč kršitev cestnoprometnih predpisov, naše mejne prehode letno prečka preko tri milijone potnikov. Delež pritožb glede na število postopkov, ki jih izvajamo, dejansko ni visok.

Je policija, glede na tehnično in kadrovsko popolnjenost, še lahko dovolj učinkovita? Zakonodajalec vam nalaga vedno nove naloge. Morda boste kmalu morali nadzorovati tudi popolno prepoved uporabe pirotehnike, če bo to uzakonjeno.
Mislim, da osnovne policijske naloge, kot so patruljiranje, intervencije, nadzor prometa, obravnavanje kaznivih dejanj, še vedno opravljamo učinkovito. To potrjujejo statistika in javno mnenjske raziskave. Občutek varnosti je pri ljudeh še relativno visok. Je pa res, da si preveč novih nalog ne želimo. Strinjam se, da bi se pozicioniranje našega dela potem nekje izgubilo.

Celoten intervju bo objavljen v novem Celjanu.