Naraščanje gradiv in vplivi digitalizacije

Zgodovinski arhiv Celje. V njem hranijo dobrih 9 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, razporejenega v 1.765 fondov in zbirk. Zaradi naraščajočega arhivskega gradiva in širitve pristojnosti se soočajo s prostorsko stisko.

Slovenski arhivi se soočajo s širjenjem pristojnosti opravljanja javne službe. Direktor Zgodovinskega arhiva Celje (ZAC), dr. Borut Batagelj, ob tem poudarja: »Ob praktično že nekaj desetletij istem stanju zaposlenih nenehno narašča količina prevzetega arhivskega gradiva. Vzporedno s tem se povečuje potreba po uporabi arhivskega gradiva, novi izzivi pa so predvsem zaznamovani z digitalizacijo in obvladovanjem digitalnega arhivskega gradiva.«

Morebitne širitve

Ob tem v Zgodovinskem arhivu Celje izpostavljajo tudi izzive prihajajoče prostorske stiske. Rešitev bi lahko bila v nakupu preostalega dela stavbe na trenutnem naslovu in pripadajočem zemljišču ob stavbi. To bi omogočilo širitev s prizidkom za namene skladiščenja.

Podporo viziji širitve je izrazil tudi celjski župan Matija Kovač, saj ima arhiv pomembno vlogo za lokalno skupnost. Ob tem je župan dodal: »Rešitev izvajanja regionalne javne službe na eni lokaciji, kjer arhivsko gradivo hranimo, urejamo, obdelujemo, popisujemo, digitaliziramo in obenem nudimo dostop do njega preko čitalnice in drugih virtualnih rešitev, je gotovo najboljša rešitev.«

Trenutno raziskujejo možnosti odkupa s strani države, kar bi omogočilo celostno izvedbo projekta. Več o tem, kam bi se arhiv lahko širil, preberite v aktualnem Celjanu, kjer boste izvedeli tudi, kdo in v kolikem številu je Zgodovinski arhiv Celje obiskoval v lanskem letu.