Na nas prežijo klopi, ki lahko prenašajo bolezni

Klopni meningoencefalitis. Tudi na Vitanjskem, Oplotniškem in Zreškem, odkrijejo veliko primerov te bolezni, ki jo prenašajo klopi.

Med občinami, ki izstopajo po primerih klopnega meningoencefalitisa, bolezni, ki jo pre-našajo klopi, je Vitanje. Tudi Na Oplotniškem in Zreškem odkrijejo nadpovprečno veliko primerov te bolezni, ki je lahko zelo nevarna.
Da bi prebivalce opozorili na bolezni, ki jih prenašajo klopi, je patronažna sestra Urška Marot iz Zdravstvenega doma Slovenske Konjice v sodelovanju s konjiškim Rdečim križem pred dnevi v prostorih občine Vitanje pripravila predavanje na to temo.
Poudarila je, da za klopnim meningoencefalitisom (KME) zboli več deset, za lajmsko boreliozo pa več tisoč Slovencev na leto. Za najtežjo bolezen, KME, ki jo lahko preprečimo s cepljenjem, ni zdravila. Za najpogostejšo lajmsko boreliozo, ki jo zdravijo z antibiotiki, ni cepiva. Zato se je treba pred klopi zaščititi tudi z oblačili in repelenti ter jih po prisesanju čim prej odstraniti iz kože. Tveganju okužbe so izpostavljeni vsi, tudi otroci, še posebno tisti, ki se veliko gibajo v naravi ali opravljajo aktivnosti na prostem.

Kje so klopi?

Po podatkih NIJZ so klopi predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra.
Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj. Osebe, ki so bile v preteklosti že okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo, poročajo na NIJZ.

Kako preprečimo vbod?

Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje, in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se oprhamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Kako odstranimo klopa iz kože?

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil. Če v koži ostane kak delček klopa, ni potreben obisk zdravnika, to območje le opazujemo in obiščemo zdravnika le v primeru, da se vname.

Zaščita tudi cepljenje

Urška Marot kot zaščito pred KME svetuje cepljenje. Priporoča ga vsem otrokom, starejšim od enega leta, in vsem odraslim, ki še niso cepljeni. Osnovna shema cepljenja obsega tri odmerke, nato se cepljenje z enim odmerkom obnovi: prvič po treh letih, nato na vsakih pet let. Pri starejših od 60 let je zaradi slabšega delovanja imunskega sistema priporočljivo cepljenje obnavljati vsaka tri leta.

Kdaj in kje se cepiti proti KME?

V zdravstvenem domu v Slovenskih Konjicah bo cepljenje proti KME potekalo v šolski ambulanti (pritličje desno) 21. maja in 25. junija od 8.00 do 12.00.
Cena cepljenja za odrasle je 25 evrov na odmerek, za otroke 30 evrov na odmerek. Cepljenja se lahko udeleži zdrava oseba, s sabo pa naj ima cepilno knjižico in kartico zdravstvenega zavarovanja. Na cepljenje se je mogoče naročiti tudi pri osebnih zdravnikih.

Oglas