MČ DEČKOVO NASELJE: Otroci so ločeni z ograjo, kot v getu

V Dečkovem naselju bodo prihodnje leto zasadili lopate za izgradnjo prvega v nizu novih stanovanjskih blokov z neprofitnimi stanovanji. S tem se bo socialna slika tega mestnega predela še bolj nagnila v prid tistim, ki pravijo, da bo Dečkovo naselje kmalu postalo izrazito socialna soseska. Že zdaj je temu veliki meri tako, razloge pa gre iskati v pomanjkljivi in zastareli urbanistični zasnovi, kjer predvsem manjka občinska strategija gradenj.
Stara zasnova
Še vedno velja tudi zazidalni načrt za tako imenovani sončni park. »Bojim se, da nikoli ne bo uresničen. Dobili smo prostorski načrt DN10, ki ni nič drugega kot posodobljena verzija DP3, ki je obstajal pred tremi desetletji in je na tem območju predvideval gradnjo. Toda takrat smo živeli drugače, bil je drugačen standard, imeli smo manj avtomobilov, tudi gradnja je bila drugačna. Vse to se je zdaj korenito spremenilo. Občina že kakšnih petnajst let nima prostorskega načrta, zbranih je bilo okoli 500 pobud vlagateljev, da bi zaživela tudi zasebna gradbena iniciativa in še vrsta drugih stvari, tudi glede stanovanjskih in poslovnih con. Žalec, Vojnik, Šentjur in Laško takšne akte imajo, Celje ne, sicer bi vedeli, kje so najboljša območja za gradnjo. Zdaj se vse dela več ali manj stihijsko, na osnovi starih aktov,« razloži predsednik Mestne četrti Dečkovo naselje, Primož Posinek.
Otrok ni modro ločevati
Dečkovo naselje je izrazito kontrastno. V severnem delu Novega trga živijo bolj petični, v južnem delu jih precej prejema socialno pomoč, vse več je starostnikov, z novimi neprofitnimi stanovanji in priseljenci bo razločevanje še bolj izrazito. »Ne vem, s kakšno dinamiko nameravajo graditi. Kolikor poznam, bo prihodnje leto zgrajen prvi blok, vprašanje pa, kdaj bo naslednji. Prvega bo postavila občinska družba Nepremičnine. Nastalo bo naselje pretežno neprofitnih stanovanj, segregacija se pa že zdaj zelo pozna,« ocenjuje predsednik MČ in dodaja, da s sociološkega vidika ni najbolj modro z ograjo ločevati otrok, ki hodijo na isto šolo, v isti razred. »Na Novem trgu so parcele in bloki, ki so bili zgrajeni za trg, ograjeni, kot nekakšen geto.«
Takrat mladi so zdaj pred pokojem
Posinkova dolgoletna želja je, da bi občinska oblast prostorski načrt pripeljala v življenje in da bi razvijali urbanizem po strokovni logiki. Območje, kjer pretežno bivajo starostniki in ljudje s šibkim socialnim statusom, ima svoje potrebe in zahteve, ki jih ta hip morda (še) nihče ne vidi. Vsi pa potrebujejo pomoč. »Zadnji bloki so iz leta 1995. Takrat so prišle mlade družine, zdaj so ti starši že blizu upokojitve, otroci iščejo službe. Prostor slabo sledi razvoju in spremembam. Prebivalce razslojujemo po gmotnih zmožnostih, nihče ni računal, da bodo tukaj živeli starostniki, zgradbe nimajo dvigal, ni periferne podporne infrastrukture oziroma sheme, kot so trgovine, pošte, banke. Onkraj ceste, v Novi vasi, vse to je,« opozarja Posinek in prikima tezi, da samo Lidl sledi občinskim načrtom in spremembam socialne slike hkrati, saj na Novem trgu postavlja večjo trgovino.
»Štiri tisoč ljudi v naši mestni četrti mora tudi živeti, saj ne hodijo sem samo spat. Za njih skrbimo po kulturno-zabavni plati, lani smo odprli telovadnico na prostem med Drapšinovo in Šaranovičevo ulico. Dobro se je prijelo, dajejo že pobude, da bi jo še dogradili in razširili. Sodelovanje s sosednjo MČ Nova vas je vsa ta leta na vseh področjih, zlasti pa pri kulturi in prireditvah, izjemno dobro in upamo, da bo tudi po volitvah ostalo tako.«