Majda in Katja Temnik: Tisti zeliščarki, ki slišita naravo

Vasica Žiče se je tisto dopoldne, ko sem ju obiskala, kopala v soncu in mi toplo prišepetavala, da so tod doma sončni ljudje. Sedele smo na klopci, ob zeliščnem vrtu Majnika, srkale okusen zeliščni čaj in klepetale o tem, kako je narava neusahljiva in tiha darovalka, naša zaveznica in največja učiteljica. Lahko pa je tudi poslovna partnerica. A le ob spoštljivem in ljubečem odnosu. Katja in Majda ga živita. Iskreno, modro, srčno in predano.
S košarkarskega parketa na zeliščni vrt
Ljubitelji košarke se Katje Temnik, sicer diplomirane prevajalke, ki govori šest jezikov in magistrice politologije, spomnijo v vlogi nekdanje uspešne kapetanke slovenske košarkarske reprezentance, a je s športne poti prestopila na pot biodinamičnega kmetovanja oziroma zeliščarstva. “Opravljam delo, ob katerem se razvijam tudi sama. To je privilegij. Dandanes ni veliko poklicev, ki bi nam to omogočili. Zato sem hvaležna za to.”
Tako ne preseneča, da je na lanskem izboru Zveze slovenske podeželske mladine prejela naziv Inovativna mlada kmetica po izboru javnosti. Zatem pa na Agrobiznisovi konferenci prejela priznanje za najboljšega podjetnika v kmetijstvu. “Bila sem vesela, a tudi prijetno presenečena. Predvsem zato, ker tako stroka kot javnost vendarle prepoznavata nujnost drugačnega pristopa v kmetovanju. Vse bolj se zavedamo, da kmetija ni tovarna. Da je bolj kot dobičkonosnost pomemben proces dela, ki je spoštljiv do okolja in narave. Razvijati moramo kulturo kmetovanja. Zagovarjam trajnostni odnos do narave, ki temelji na osebnem, ročnem pristopu kmeta in spoštljivem odnosu do ljudi, ki se kaže skozi kvalitetna delovna mesta. Pri nas razvijamo izdelke, ki ljudem nudijo oporo. Naša zgodba ni nastala, ker bi prepoznali neko tržno nišo, ki nas bo pripeljala do zaslužka. Naš interes je bolj celovit,” poudarja Katja, ob tem pa pogleduje proti mami Majdi, ki je postavljala temelje njune zeliščarske zgodbe.

Mamin hobi navdušil tudi hčerko
Majdi Temnik so navezanost na zemljo privzgojili v otroških letih. Rada je pomagala mami in očetu pri opravilih na vrtu in njivi, zdravilna zelišča pa so njeno pozornost pritegnila v srednješolskih letih. “Ker sem bila vzorna učenka, sem prejemala državno štipendijo in še kako živi so spomini, ko sem si lahko kupila svojo prvo knjigo o zeliščih. Še danes tu in tam pokukam vanjo, saj njena vsebina temelji na ljudskem izročilu o tem, kako so si naši predniki lajšali raznovrstne zdravstvene tegobe,” obuja spomine Majda in dodaja, da je njena ljubezen do zelišč na novo vzcvetela, ko se je upokojila. Takrat so njeno pozornost pritegnili tudi kalčki. “Kalčki so naravni vir vitaminov, mineralov in encimov. Blagodejni za uživanje pa so tudi zato, ker so lahko prebavljivi. V času kaljenja se ob primerni temperaturi in vlagi v semenu sprožijo biokemični procesi, ki poskrbijo, da se rastlina razvije v vsem svojem potencialu. Teh procesov ne more posnemati nobena znanost, nobena tehnologija. To zmore le vsemogočna narava. Pri nas gojimo kalčke, ki ustvarijo zelene listke. Poskrbimo, da so na primerni svetlobi, da se v njih tvori klorofil oziroma zelena kri rastlin,” še pravi Majda, ki je po poklicu kemijska tehnologinja. Pomemben motivator za njeno delo z zelišči je bil pred leti prenovljen dvorec Trebnik, ob katerem je bil zeliščni vrt, odprt za turiste oziroma obiskovalce. Med vodenjem po Trebnikovem vrtu se je prepričala, kako zelo se ljudje zanimajo za zelišča in njihove blagodejne učinke. “Takrat se je v meni porodila želja, da bi si doma uredila zeliščni vrt, ki bi ga prav tako lahko obiskovali ljudje od drugod. Od sosedov smo vzeli v najem nekaj zemlje in uredili zeliščni vrt.” Sprva je zelišča vzgajala in predelovala le za svojo družino, sčasoma so po njih začeli povpraševati tudi drugi. Uredila si je dopolnilno dejavnost na kmetiji in še bolj zavzeto zavihala rokave. Takrat se je iz tujine vrnila hčerka Katja in ji začela pomagati.  (B. F.)

(Reportažo si v celoti preberite v četrtkovi tiskani izdaji NOVIC)