Zeliščni vrt in kmetija Majnika. Majda in Katja Temnik iz Žič svojo kmetijo obdelujeta po principih biodinamičnega kmetovanja. Kakšno kmetovanje je to in kako ga lahko uvedemo na svojem vrtu?
Katja Temnik najprej pojasni, da je pridelava na njihovi kmetiji ekološka in biodinamična. Pri nazivu uporabljajo oba pridevnika, predvsem zato, ker je vsaka biodinamična kmetija ekološka, ne pa tudi obratno.
»Če poenostavimo: ekološko kmetijstvo zanima zgolj fizična raven, predvsem koliko bo količinskega pridelka, pa tudi koliko ima hrana določenih snovi, mineralov, vitaminov ipd. Medtem ko gre pri biodinamiki za kakovost teh snovi, mineralov, vitaminov … in za sam vstop v proces nastajanja rastlin, pri katerem sodeluje ves kozmos,« pojasni Katja Temnik.
To ni hokuspokus
Biodinamika je način kmetovanja, ki temelji na konceptu življenjskih sil. Te sile delujejo v naravi in prinašajo ravnotežje in zdravljenje. Biodinamično kmetovanje se ravna po navodilih, ki jih je pred stoletjem podal avstrijski znanstvenik in filozof Rudolf Steiner.
Biodinamične kmete predvsem zanima, kaj hrana sploh pomeni za človeka, katere življenjske sile delujejo (ali pa ne) v njej, ali pri rasti rastlin sodelujejo sile narave in podobno.
»Želimo prodreti v same procese nastajanja rastlin in pojavov, pripraviti rastline na to, kar prihaja. In tega ne počnemo z nikakršnim mističnim hokuspokusom, temveč z jasno utemeljenimi pristopi, ki upoštevajo ritme, sile in procese v naravi, ki segajo tudi nad zgolj fizično, čutno zaznavno raven. Gre za naravne zakonitosti, ki jih moramo z opazovanjem najprej šele odkriti.«
Gibanje lune in planetov
Pri sajenju in vzgoji rastlin upoštevajo dnevne, tedenske, mesečne in letne ritme ter gibanje lune in planetov ter uporabljajo biodinamične preparate, ki skrbijo za količino in kakovost pridelave.
»Osnovna takšna preparata sta gnoj iz roga, s katerim povečamo kaljivost rastlin, ter kremen iz roga, ki izboljša zorenje in kakovost rastlin in plodov. Zelo pomemben je tudi kompost. Z njim dosežemo urejeno razgradnjo v njem,« razloži Katja. Kompostne preparate naredijo iz zdravilnih rastlin kamilice, rmana, regrata, koprive, hrastovega lubja v določenih živalskih ovojnicah.
»Zanimivo je, da potrebujemo zelo majhno količino teh preparatov, saj delujejo po zakonitostih delovanja najmanjših entitet, podobno kot homeopatija. Še bolj zanimivo pa je to, da gre učinkovitost oziroma neučinkovitost teh preparatov z roko v roki z osebnim duhovnim razvojem oziroma nerazvojem človeka, ki jih uporablja. Vse je povezano.«
Z biodinamično pridelavo tudi oživljajo od umetnih gnojil in intenzivne pridelave izčrpano zemljo ter s tem ohranjajo biodiverziteto.
»Intenzivno kmetijstvo je uničilo na tisoče hektarjev rodovitne zemlje po svetu ter skupaj z industrijo privedlo do drastičnega upada številnih rastlinskih in živalskih vrst,« opozori.
Zakaj biodinamično?
Prednosti je ogromno, našteva Katja Temnik: rastline so bolj zdrave. Z uživanjem biodinamične hrane ne hranimo zgolj svojega želodca, temveč se hranimo z živimi življenjskimi silami iz narave, ki hranijo tudi našo duševno in duhovno raven, opisuje Katja.
Zemlja, na kateri rastejo, je vedno bolj rodovitna (za razliko od intenzivnega industrijskega kmetijstva), krepi se biodiverziteta rastlin in živali. Tako vzgojene rastline so odpornejše na vedno bolj ekstremne vremenske razmere.
Na biodinamičnih površinah vlada večje ravnovesje, zato je veliko manj težav s škodljivci in boleznimi, privarčujemo sredstva, ki jih mora večina kmetov porabiti za nakup semen, gnojil, škropiv, sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev, veterinarje in drugo.
Katja Temnik, Zeliščni vrt Majnika:
»Največje bogastvo biodinamike je v tem, da ne gre za recept, temveč za lasten osebni razvoj posameznika, ki na ta način sodeluje z naravo, da mu ta da najboljše, kar zmore dati človeku. Zanimivo je, da delovanje biodinamičnih preparatov sledi razvoju tistega, ki jih uporablja – torej, bolj kot mi razvijamo svoje jasno mišljenje in razsodno moč spoznanja, bolj preparati delujejo na rastline. Zelo zanimivo, kajne? Kmetujemo torej brez umetnih gnojil, škropiv, brez hibridov, brez plastičnih folij in težkih strojev. Za nas so stroji predragi, človek pa predragocen, zato razvijamo na kmetiji tudi socialne projekte za najrazličnejše družbene skupine.«
(NK)
