Mag. Vlado Koražija – magister upravnih ved, ki rad pleše folkloro

Mag. Vlado Koražija. Priznava, da mu je radovednost, ki ga spremlja že iz otroštva, popestrila življenje z raznovrstnimi aktivnostmi.

Gospod Koražija, ste pristen Slatinčan? “Moje korenine izvirajo iz Trličnega, torej iz občine Rogatec, del svojega otroštva sem preživel v Rogatcu. Ker iz tistega obdobja nimam nič spominov, se imam sam za pristnega Slatinčana.”

Kaj vas je navduševalo v otroških in najstniških letih? “Že celo moje otroštvo sem bil aktiven in povsod me je bilo nekaj. Bil sem tabornik v Odredu zdravilnih vrelcev, bil sem pionir pri Prostovoljnem gasilskem društvu Steklarna Rogaška Slatina, bil sem član čebelarskega društva, igral sem nogomet pri Steklarju, krajše obdobje tudi košarko, sodeloval sem na plesnih tekmovanjih v sklopu osnovne šole pod vodstvom Marte Pelko, od 7. razreda pa sem bil plesalec tudi pri folklorni skupini Minerali. Ves čas sem bil aktiven tudi pri šolskih krožkih in sodeloval na vseh tekmovanjih, kjer sem lahko. Mogoče nisem bil ravno preveč živahen, vsekakor pa zelo radoveden.”

Kako ste izbirali poklic? Ste zelo oklevali? “Moja poklicna pot je že od začetka zaznamovana z naključji. Po končani osnovni šol sem želel čimprej priti do svojega kruha, vendar pa resnično nisem vedel, katero pot bi izbral. V Kadetsko šolo za policiste sem se vpisal, ker se je tja vpisal bratranec. Tako sem postal in ostal policist, kar je moj osnovni poklic. Vsekakor me je v ta poklic vodila notranja želja pomagati drugim in temu cilju poskušam slediti ves čas. Po končani šoli sem pričel z delom na takratni Policijski postaji Šmarje pri Jelšah in Rogaški Slatini. Tu sem delal skoraj deset let in pri tem napredoval v vodjo patrulje. Nato sem bil premeščen na delovno mesto pomočnika komandirja na Policijsko postajo Šentjur. Od tam sem bil premeščen na sedanje delovno mesto na Policijski upravi Celje. Ves čas sem želel nekaj več, zato sem se ob delu odločil za študij na Fakulteti za upravo, najprej na višji šoli, nato še na visoki šoli, na koncu sem na isti fakulteti zaključil tudi magistrski študij po bolonjskem programu in pridobil naziv magister upravnih ved. Upravno področje mi je že od nekdaj zelo blizu, študij pa mi je omogočil bolj uspešno delo v službi.”

Prejeli ste Prešernovo nagrado za magistrsko nalogo, ki se navezuje na tematiko tujcev. “Študij sem vedno povezoval z delom, tako sem se lotil tudi same magistrske naloge. Policisti smo leta 2011 pričeli voditi upravne postopke pri obravnavi nezakonito prebivajočih tujcev. Ker na Policijski upravi Celje skrbim za zakonitost vodenja teh postopkov in ker je šlo za področje, ki se še vedno razvija, sem si postopek izdaje odločbe o vrnitvi izbral za temo magistrske naloge, ki ima naslov Procesno sistemska analiza izdaje odločb o vrnitvi tujcev, ki sem jo pisal pod mentorstvom prof. dr. Polonce Kovač. Ugotovitve moje magistrske naloge so uporabljene tudi pri spremembi Zakona o tujcih, ki je v zakonodajnem postopku, ugotovitve in informacije iz magistrske naloge pa uporabljajo tudi policisti. Poudarek naloge je bil olajšati delo policistom z bolj jasnimi določbami, ki onemogočajo tudi zlorabo postopka izdaje odločbe o vrnitvi ter istočasno nuditi vse procesne pravice tujcem v postopku s policisti. Za to delo sem prejel tudi Prešernovo nagrado, na kar sem še posebej ponosen.”

Ste samostojni policijski inšpektor v Oddelku za državno mejo in tujce v Sektorju uniformirane policije PU Celje. Kaj vse počnete? “Če pa pogledam širše, sem trenutno odgovoren za postavitev in vzdrževanje začasnih tehničnih ovir na južni meji, za zakonito in strokovno delo policistov na mejnih prehodih s področja tujske zakonodaje, za preprečevanje ilegalnih prehodov na južni meji (PU Celje ima 75 km meje s Hrvaško), za delo policistov na severni meji (PU Celje ima 113 km meje z Avstrijo) ter za zakonitost bivanja tujcev v notranjosti, za zakonitost izvajanja upravnih postopkov (odločba o vrnitvi, odločba o dovolitvi zadrževanja, odločba o nastanitvi v Center za tujce) ter izvajanje azilnih postopkov, ki so v pristojnosti policije. V moj delokrog spada tudi sodelovanje s tujimi varnostnimi organi. Sem pa tudi pomočnik poveljnika posebne policijske enote PU Celje, ki je enota na sklic, namenjena prvenstveno varovanju javnih prireditev (nogometnih tekem, protestov ipd.), in drugih bolj tveganih dogodkov, v zadnjem obdobju pa nas vodstvo policije veliko uporablja za nadzor državne meje. Delo v tej enoti zahteva veliko znanja, močnih živcev in usposabljanj, policisti te enote pa imamo tudi več opreme za delo te enote. Poleg tega pa na območju celotne Slovenije izvajam usposabljanje za pripravo na izpit iz upravnega postopka.”

Kaj mu je pri delu v največje zadovoljstvo, kaj mu je največji strokovni izziv ter o hobijih in zasebnem življenju pa v intervjuju v  tiskani izdaji Rogaških novic. (Barbara Furman)