Lučka Šraml: »Biti dober učitelj je poslanstvo«

Bistričanka Lučka Šraml je profesorica razrednega pouka na 2. osnovni šoli Slovenska Bistrica. Svoje delo obožuje, čeprav meni, da je velikokrat podcenjeno.

 

Zakaj biti učiteljica?

Poklic učitelja je eden najlepših, a hkrati najtežjih. Menim, da je delo z ljudmi, še posebej z otroki, zelo pomembno, a žal velikokrat podcenjeno. Biti dober učitelj je poslanstvo, je način življenja, je razdajanje na vsakem koraku. Seveda pa je profesionalni učitelj strokovnjak, ki zna določiti mejo, da ne izgori v želji, da bi dal otrokom več kot zmore. Tudi učitelji smo samo »običajni« ljudje z mnogimi vsakodnevnimi skrbmi in obveznostmi. Na pouk se moramo vsak dan dobro pripraviti, vsaka ura je skrbno načrtovana. Naše delo se ne konča junija in začne septembra, ampak priprave, izobraževanja, posveti, projekti potekajo skozi vse šolsko leto in tudi med počitnicami, čeprav se navzven tega pogosto ne vidi.

Katere so tiste lastnosti, ki bi jih moral imeti dober učitelj?

Težko opredeljujem idealnega učitelja, ker ga po mojem mnenju ni. Vseeno menim, da moraš za ta poklic biti »rojen«. Na nek način mora biti to način življenja … Začutiti je potrebno to odgovornost, a hkrati veselje, ki ga zahteva in daje poklic učitelja. Dober učitelj je kot nemiren raziskovalec, ki želi poučevati z vedno boljšimi metodami, ustvarjati okolje, kjer bodo učenci čim bolj aktivni in samostojni. Učitelj je zgled. Na vsakem koraku: kako govori in kako se vede.

Naše delo ni le poučevanje. Je veliko več. Velikokrat se počutimo, kot da je naš trud zaman, da se ne pozna na razredni skupnosti, vedno je namreč v razredu nekdo, ki ruši razredna pravila in dogovore. A prav v prvih treh letih osnovne šole, ko s pomočjo formativnega spremljanja otrok beležimo njihov najmanjši napredek, na koncu z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da je pri vsakem otroku opazen napredek na mnogih področjih. Naše delo je kot tek na dolge proge. Če so temelji dobri, močni, trdni, lahko gradimo naprej in pričakujemo nove in nove uspehe. Mirno lahko trdim, da bo otrok, ki je vložil veliko truda, ki je delal samostojno in po svojih najboljših močeh, ki je spoštoval sošolce in učitelje, ki se je izkazal v prostovoljstvu in drugih interesnih dejavnostih, uspešen, odgovoren in srečen v življenju.

Kakšna bi po vašem mnenju morala biti vloga staršev šoloobveznoih otrok?

Vloga staršev je zelo pomembna. Nikakor ne pristajam na to, da starši opravljajo obveznosti namesto svojih otrok, se celo opravičujejo za neizdelane domače naloge ipd. Je pa njihova vloga zelo pomembna, predvsem z vidika, da otroci začutijo, da starši »dihajo« z njimi, a hkrati, da imajo otroci svobodo in odgovornost istočasno. Zelo pomembni so tudi pri izgradnji zaupanja in sodelovanja. Moje izkušnje kažejo, da smo »štirikotnik«:  otroci – starši (stari starši) – učitelji in okolje nepremagljivi, če si zadamo določen cilj oz. nalogo. Tovrstno sodelovanje mi je vedno predstavljalo velik izziv in prineslo veliko veselja in ponosa.

Če se vrneva nazaj v leta, ko ste bili vi učenka, kakšni ste bili?

Kolikor se spomnim, sem bila kar zavzeta učenka, predsednica razredne skupnosti, včasih sem se že kar prelevila v učiteljico. Srednja šola pa seveda prinese neke druge prioritete … Sta pa vzgoja in šolanje bila včasih drugačna. Moje otroštvo je bilo lepo, brezskrbno, brez mobilnih telefonov, tablic in gledanja TV. Starši so nam postavili jasna pravila in meje, do koder smo smeli. Svoj prosti čas smo preživljali v naravi; poznali smo vsa drevesa v gozdu, živali, rastline na vrtu, polju, sadovnjaku … Učili smo se iz izkušenj, z igrami in s prijatelji. Morebitne spore smo reševali sami, starši se niso vmešavali. Tudi pri domačih nalogah nam niso veliko pomagali.

Ste že od nekdaj vedeli, da boste tudi vi sami učiteljica?

Biti učiteljica je bila moja želja že iz otroštva. V  prvem razredu sem na vprašanje, kaj želim postati, odgovorila, da učiteljica, to pa zato, da bom lahko pisala po tabli. Moja želja se z leti ni spremenila, nikoli nisem pomislila, da bi lahko bila kaj drugega. Zato svoj poklic opravljam z velikim veseljem.

 

Več o začetku šolskega leta in kako se Lučka Šraml spominja tistih dni, ko je sam bila učenka, pa v aktualni septembrski številki Bistriških novic. (A. Sobočan)

Oglas