Ljubezen do Slovenskih Konjic že 18 let deli z obiskovalci

Petra Lamut Pavlič. Svoje mesto ima tako rada, da ga že 18 let z navdušenjem in ponosom predstavlja obiskovalcem.

Petra Lamut Pavlič se je pred 18 leti, ko je bila še srednješolka, odločila za zanimiv hobi: postala je lokalna turistična vodnica. Predvsem zato, ker ima svoje mesto tako rada, da ga je želela ponosno pokazati in razkazati tudi drugim.
“Turistična vodnica sem postala, da bi še bolje spoznala svoj kraj, v katerega sem zelo zaljublje-na. Toliko zanimivega sem se naučila o Slovenskih Konjicah! Hkrati pa me navdušuje delo in komunikacija z ljudmi, zato sem se v tem delu zares našla in ga s strastjo opravljam že toliko let,” nam je povedala, ko smo jo poklicali nekaj dni pred mednarodnim dnevom turističnih vodnikov. Zaradi razmer ga bodo tudi na našem območju ta konec tedna obeležili preko spleta.

Pogreša pristna druženja

Petra zelo pogreša pristne sprehode z ljudmi, ki jih je ta koronačas zelo oklestil oziroma prekinil. Pri njenem delu je namreč najlepše prav to, druženje, spoznavanje novih ljudi, navezovanje novih poznanstev.
Obiskovalcem, ki pridejo na Konjiško, najraje pokaže Stari trg. Pravi, da je trg edinstven s svojimi hišami, ki skrivajo toliko zanimivih zgodb, in potočkom, ki ga deli na dvoje. “Tam, na trgu, se človek zares naužije tistega pristnega duha Konjic!” Turiste morda še bolj navduši čarobna Žička kartuzija, ki nikogar ne pusti ravnodušnega, opaža turistična vodnica.
Tudi domačinov ne. Pogosto se namreč mimoidoči ob njenih vodenjih ustavijo, pridružijo skupini in čudijo, kaj vse njihovo mesto ponuja. “Turistična vodenja so namenjena tudi vsem, ki tukaj živimo, prepričana sem, da vseh zanimivosti o svojem kraju domačini še ne poznajo.”

Spremenili smo se

Ko je Petra pred 18 leti vodila svoje prve skupine turistov, je bilo to delo drugačno, kot je danes. Spominja se, da so bile skupine veliko številčnejše – če danes vodi od 10 do 15 obiskovalcev, jih je nekoč tudi po 60 naenkrat. “Danes vodenje prilagajamo obiskovalcem, prisluhnemo njiho-vih željam. Če so nekoč na vodenje prihajale večje zaključene družbe, denimo člani raznih društev in kolektivov, pa danes med njimi prevladujejo družine in posamezniki.”
Spremenili smo se tudi ljudje, opaža Petra. Nekoč smo si vzeli več časa za druženje, bili smo bolj sproščeni. “Včasih se je zgodilo, da sem na teren odšla zgodaj zjutraj in se domov vrnila v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. Vodnik je bil del skupine, skupaj smo se zabavali, bili smo bolj odprti,” opaža Petra.

Kdo je dober vodnik?
Vodenje turistov po Konjiškem je še danes Petrin hobi, samo od tega dela ne bi mogla preživeti, zato je zaposlena pri konjiškem Rdečem križu in v domačem družinskem podjetju. “Bili so časi, ko sem več kot s samim vodenjem zaslužila z napitnino. Danes se je tudi to spremenilo.”
Petra bo s srcem svoje poslanstvo lokalne turistične vodnice opravljala še naprej. In kaj po njenem odlikuje dobrega vodnika oziroma vodnico? “Najpomembnejša je prijaznost, občutek za ljudi in pa predvsem, kako jim predstaviš mesto. Dober vodnik ne naklada s suhoparnimi dejstvi in letnicami, temveč jih zavije v zanimivo, tudi zabavno zgodbo. Ljudi mora znati pritegniti k sodelovanju, z njimi veliko komunicirati, biti sproščen. Mora se znati pošaliti, a obenem ostati pro-fesionalen in nenehno paziti na to, kako se izraža.”


Vsak pozna koga iz Konjic …
Petra najpogosteje po Konjiškem popelje turiste iz evropskih držav, držav nekdanje Jugoslavije, tudi Slovencev je dosti. In ko pridejo v Konjice Slovenci, je v skupini vedno kdo, ki pozna nekoga iz Slovenskih Konjic. Potem Petro sprašujejo, ali pozna tega in tega, včasih se niti imena ne spomnijo več … Nekoč je bil v skupini tudi neki starejši gospod iz Pivke. “Veste, na veterinarski šoli sem imel sošolca iz Slovenskih Konjic. A poznate …” je začel razlagati Petri, ko je povedal ime in priimek njenega očeta. Pripetljaj, ki govori, da je svet zares majhen, se je Petri zelo vtisnil v spomin.


(Nina Krobat)

Oglas