Košutini koledniki koledujejo že trideset let

Vsako leto na pepelnico v Poljčanah in okoliških krajih oživi koledovanje. Za to že trideset let poskrbijo v Koledniški skupini Košuta, ki deluje pod okriljem Foklornega društva Košuta Poljčane.
Ob jubileju bo skupina v soboto, 15. februarja, ob 18. uri pripravila svečano prireditev v telovadnici šole v Poljčanah. Skupaj s Košutinimi koledniki bodo nastopili otroci iz vrtcev, učenci OŠ Kajetana Koviča Poljčane, skupina divjih svinj iz Belgije, ploharji Cirkovce, Koranti Spuhlja, Jurek in Rebol Dolena, Rubi iz Pokoš, kurenti Markovci, gost večera bo tudi princ karnevala skupaj s svojim spremstvom in drugi.

Od svečenice do pepelnice
Kot pojasni predsednik FD Marko Avguštin s koledovanjem pričnejo na svečnico. Takrat se koledniki zberejo ob kresu in z glasnim zvonjenjem in trojnim obhodom okoli ognja ter pritrkavanjem naznanijo svoj prihod v vasi in začetek koledniškega časa. Koledujejo od hiše do hiše, iz vasi do vasi in ljudem odganjajo vse slabo in prinašajo vse dobro. Koledniški obred je sestavljen iz plesa, oranja in koledniškega voščila. Plešejo za debelo repo in visoki lan.

Pustno – koledniški liki
»Vodilni pustni lik in hkrati edini med maskami, ki govori in vzpostavi stik z domačimi ljudmi, je lik oficirja. Na koncu obreda podeli pustni koledar, ki zajema dve koledarski leti. Začne se s pustom tekočega leta in konča s pepelnico naslednjega leta. Ta koledar koledniki podarijo vsem dobrim ljudem, ki jih obiščejo.
V sprevodu je nepogrešljiv godec s harmoniko, ki ga spremlja kokot. V skupini oračev so srnjaki, ki vlečejo plug, za njimi orje bik. Močan bik orje brazde po snegu, da skopni in nato celo leto polje rodi. Ima ovčji kožuh in mogočne zvonce. Kravi pometačici razmečeta z metlama čevlje in cokle, da bo po pustnem času leto urejeno in vse prav. Najstarejši lik skupine je štirinoga košuta z imenom Ciza, ki vodi s seboj belo, črno in zeleno košuto. Košuta na Pohorju in v Poljčanah je po starem izročilu zaščitnica malih otrok. Pozdravlja s strahovitim dvigom sprednjih nog. Kamela s turkom je ostanek spomina na turške čase in je avtohtoni skupinski poljčanski pustni lik. Merjasec in že omenjeni kokot se pojavljata v skupini kot lika plesalca. Podobno kot drugod po Sloveniji sta mož in ženka pobirača daril.
V skupini so še rogate zoomorfne maske: jelen, srnjaki, oven, vol, evropska krava, mlajši bik, krava friza in stari bik.

Vaški karneval in gostovanja
Košutini koledniki vsako leto prirejajo v Poljčanah vaški karneval, kamor povabijo pustne skupine iz Slovenije in tujine. Na karnevalu župan preda začasnemu pustno koledniškemu županu pustno koledniško verigo, ki simbolizira oblast v občini.
Pustno koledovanje zaključijo s pepelnico. V tem času skupina obišče kar 100 domačij, kjer so zmeraj toplo sprejeti.
Koledniška skupina uspešno nastopa tudi na mednarodnih karnevalih doma in po svetu. Organizirajo etnografske učne ure in se predstavljajo na kulturnih dnevih v osnovnih in srednjih šolah. Med številnimi priznanji in nagradami še posebej cenijo prejeta na nastopih na Etnografskem ptujskem karnevalu ter priznanje Štefana Romiha, katero podeljuje Zveza kulturnih društev občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica.
Skupina praznuje letos jubilejnih 30 let delovanja, saj se je skupina ustanovila leta 1990. Takrat so se le štirje člani odločili, da bodo sami izdelali nekaj mask, katere pa je pred tem že raziskal Branko Fuchs. Zanimanje je z leti rastlo in tako so koledniki vsako leto pridobivali na številu članov, s tem pa dopolnjevali in večali število mask ter program in vsebino. Vodja skupine je že od vsega začetka Boštjan Jug, ki je tudi vodilna maska skupine (oficir).

Oglas