Konjiško: Prvi hospickafe v Slovenskih Konjicah o pomenu darovanja organov po smrti

O pomenu darovanja organov in tkiv po smrti za namen zdravljenja so govorili na prvem Hospickafeju, ki ga je organiziral celjski odbor Slovenskega društva Hospic.

Slovenija-stransplant
Darovanje organov in tkiv je možno le po predhodnem soglasju z darovalcem, za kar se lahko opredeli darovalec sam že za časa življenja s podpisom izjave o darovanju ali pa z darovanjem po smrti soglašajo njegovi svojci, je povedala zdravnica, prim. Danica Avsec, namestnica direktorja Javnega zavoda za presaditev organov in tkiv Slovenija-transplant.
Slovenija-transplant predstavlja osrednjo ustanovo pri nas, ki povezuje transplantacijske centre, vključene v nacionalno transplantacijsko mrežo, prav tako vzpodbuja razvoj transplantacij-ske dejavnosti, skrbi za izobraževanja strokovne in splošne javnosti ter sodeluje z mednarodno evropsko organizacijo Eurotransplant.

Na temeljih etičnosti
Darovanje in presaditev organov, tkiv in celic temelji na načelih prostovoljnosti, neplačanosti, altruizma, strokovnosti, učinkovitosti, etičnosti in preglednosti.
“V Sloveniji od organov lahko darujemo srce, pljuča, jetra, ledvice in trebušno slinavko. Tkiva in celice, ki se lahko darujejo, so roženica, koža, kosti, hrustanec, vezi, ligamenti, krvotvorne m-tične celice, krvne celice, srčne zaklopke in žile,” je med drugim povedala prim. Danica Avsec in dodala, da so v naši državi doslej opravili približno 2.000 presaditev organov in tako marsikomu rešili oziroma podaljšali življenje.
“Ker v nerazvitem svetu prihaja tudi trgovine z organi, se med ljudi upravičeno porajajo dvomi in strahovi, vendar lahko odločno zagotovim, da tovrstnih primerov v Sloveniji in širšem evropskem prostoru ni, saj sistem temelji na transparentnosti in etičnih načelih,” je poudarila.

Čakanje
Med najpogosteje darovanimi in transplantiranimi organi pri nas so ledvice. Ker so potrebe po organih večje kot je na voljo darovanih organov, bolniki oziroma potencialni prejemniki na zdrav organ čakajo po več mesecev, tudi po več let. Nekateri potrebnega ga žal ne dočakajo.
Zahtevne operacije presaditve organov opravljajo posebej usposobljeni strokovni timi v Univer-zitetnem kliničnem centru Ljubljana, operacije potekajo v nočnem času, prejemnika darovane-ga organa pa na transplantacijo pripravljajo več mesecev.


Boleča agonija
Svojo osebno izkušnjo je na tokratnem Hoscikafeju z zbranimi delila Ksenija Senegačnik, mama 25-letnega sina, ki danes po uspešni transpalantaciji ledvic živi zdravo in zadovoljno življenje. “Mojemu sinu so pri 18-ih letih nenadoma odpovedale ledvice, pred tem je bil povsem zdrav najstnik, ki se je ukvarjal s športom. Diagnoza nas je šokirala in pahnila v bolečo agonijo. Za starše ni hujšega, kot srce parajoč občutek nemoči, ker svojemu otroku želiš pomagati, a ne moreš. Nihče v družini ni bil primeren za darovanje ledvic, sin je bil odvisen od dialize, njegova edina želja, in želja vseh nas, je bila, da bi dočakal darovan organ in uspešno presaditev. Po treh letih se je to zgodilo in ne morem opisati občutkov olajšanja, hvaležnosti in sreče,” je vidno ganjena pripovedovala Ksenija, ki v znak zahvale kot prostovoljka sodeluje s Slovenija-transplanotom na področju ozaveščanja javnosti o darovanju organov.
Ob tem Senegačnikova dodaja: “Morda se ljudje premalo zavedajo, da se to, kar smo doživeli v naši družini, lahko zgodi vsakomur. Vsak od nas lahko pristane na seznamu čakajočih na zdrav organ. Odločitev za darovanje organov po smrti je plemenita odločitev, ki nas ne stane ničesar, lahko pa nekomu reši življenje ter neizmerno osreči tudi njegove bližnje. Vsaj razmisliti velja o tem, mar ne?”

(Več preberite v četrtkovi tiskani izdaji lokalnega časopisa NOVICE).

 

Oglas