Podjetje PRO-BIT obeležuje 30. obletnico. Magister Vlado Gobec je tisti, ki se je pred 30-imi leti odločil zapustiti redno službo in iti na svoje. Drzna odločitev ga je popeljala med številne zahtevne izzive, ki jih je skupaj s predanimi sodelavci uspešno premoščal. V zadnjih šestih letih so naredili novo generacijo programov v oblačni tehnologiji, v katere so vgradili 30 let izkušenj. Te programe je zaradi oblaka možno uporabljati kjer koli v svetu.
Kako se je porodila zamisel za ustanovitev podjetja? V kakšnih razmerah ste začenjali?
Sem druga generacija univerzitetnega študija računalništva v Ljubljani. Po diplomi leta 1987 sem se zaposlil na Razvojnem centru Celje, ki je takrat delal računalniške obdelave za večja celjska podjetja. Takoj sem postal vodja oddelka za izdelavo programske opreme za osebne računalnike. Po dveh letih sem direktorju predlagal, da bi oddelek razširili, ker sem videl naraščajoče potrebe, pa me je zavrnil, češ da na področju osebnih računalnikov ni prihodnosti. Ker se s tem nisem strinjal, sem dal odpoved in ustanovil svoje podjetje. Začel sem iskati posel in moja prva stranka je bila Lambrechtov dom Slovenske Konjice. Ta kraj pa mi je tako prirasel k srcu, da sem se preselil in tukaj kupili poslovne prostore. Najprej sem zaposlil enega programerja, potem pa je število zaposlenih počasi naraščalo. Sam začetek je bil težek predvsem zaradi tega, ker nisem imel podjetniškega znanja, saj ga na študiju računalništva ni bilo mogoče pridobiti. Zato sem se vpisal še na magistrski študij informacijsko upravljavskih ved na ljubljanski ekonomski fakulteti.
Z izdelavo poslovne programske oprave se ukvarjate. Kdo so kupci vaših storitev?
Največ delamo v Ljubljani, naši najpomembnejši kupci so Republiški zavod za zaposlovanje, Ajpes, Vzajemna, Fakulteta za družbene vede, Pivka Perutninarstvo, Jata Emona, Sodexo, Blaj, Kopur, Hrib, Mavi, Beti, Varis, Kema in še bi lahko našteval. V Slovenskih Konjicah smo prisotni približno v polovici podjetij, največja stranka na tem območju je Baumiller Dravinja, delamo pa tudi za Konus Konex, Kostroj, Konitex, Elpro Križnič, Stanovanjsko podjetje, Ecotip… Prisotni smo tudi v 58 domovih za upokojence, delamo za Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, ki je največji v Sloveniji za tovrstne storitve. Delamo pa tudi v drugih državah, največ na področju bivše Jugoslavije.
Je bil obstoj podjetja kdaj ogrožen?
V letih 2000 do 2010 smo bili pomemben igralec na slovenskem trgu, kar se je poznalo tudi na finančnem rezultatu. Leta 2010 pa smo začeli z razvojem nove programske opreme v oblaku z novo razvojno ekipo, ki pa žal ni bila uspešna, tudi po štirih letih ni bilo uporabnega rezultata. V razvojni ekipi je delalo kar 12 sodelavcev, ki so nas po soočenju z neuspehom sami zapustili. Hkrati smo utrpeli tudi precejšnje izgube zaradi naložb v nepremičnine. Bili smo pred stečajem. Imel sem srečo, da so mi nekateri najboljši starejši sodelavci stali ob strani in da sem zaposlil nekaj zelo sposobnih mladih inženirjev. Tako smo od leta 2014 do danes izdelali kopico novih programov v novi spletni tehnologiji in trenutno smo edini v Sloveniji, ki ponujamo slovenske spletne rešitve poslovne programske opreme v oblaku tudi za bolj zahtevne kupce. Naredili smo tudi kopico novih modulov, kot so upravljanje s kvaliteto, vodenje projektov, upravljanje z nepremičninami, fizioterapijo, delovno terapijo, pomoč na domu, mobilni vnos storitev v socialnih zavodih ter razne projekte po naročilu za kupce kot so Ajpes, Dars in drugi.
Več podjetij imate v več državah, skupaj trenutno zaposlujete 50 ljudi. Z iskanjem dobrih programerjev, pravite, nimate težav. Težko pa najdete produktne menedžerje.
Pri nas so zaposleni predvsem programerji iz lokalnega okolja, ki cenijo kvaliteto življenja v okolici Slovenskih Konjic in se ne marajo voziti v službo v Ljubljano, Maribor ali Gradec. Poleg tega smo družinam z malimi otroki zelo prijazno podjetje. Obrestuje se nam tudi stalno štipendiranje študentov magistrskega študija računalništva, veliko pa je tudi študentov, ki med poletjem prihajajo k nam na počitniško delo, večina se jih po študiju zaposli pri nas. Imamo pa težave pri pridobivanju produktnih menedžerjev. Trenutno sestavlja naš Pro.4 sistem približno 30 modulov. Da bi bila firma uspešna, pa moramo imeti za vsak modul nekoga, ki to področje podrobno obvlada, ni dovolj, da zna komunicirati s strankami in voditi projekt uvedbe, ampak mora imeti idejo, vizijo, v katero smer bi se naj ta modul razvijal v bodoče, in znati voditi programerje. Za standardne module imamo odlične sodelavce, ki so z nami že po 20 let in več, za nove module pa nam jih primanjkuje Takih ljudi na tržišču praktični ni, če pa so, so predragi, oziroma nikoli ne vemo, kaj dobimo. Včasih dobiš človeka z odmevnimi referencami, pa se izkaže, da v našem okolju ni uspešen. Tako nam ne preostane nič drugega, kot da zaposlujemo mlade neizkušene ljudi, ki jih intenzivno izobražujemo in upamo, da bodo v treh do petih letih pridobili potrebne kompetence. Toda tržišče zahteva rešitve takoj.
(Celoten intervju v jutrišnjem lokalnem časopisu NOVICE).
