Domovi za ostarele so v času epidemije deležni precejšnje medijske pozornosti, preverili smo, kako minevajo dnevi v konjiškem Lambrechtovem domu. Za obiskovalce so ga zaprli že pred skoraj dvema mesecema, kar je zagotovo eden od razlogov, da niti med stanovalci niti med zaposlenimi ni okuženih z novim koronavirusom. A življenje v domu se je spremenilo.
Razpoloženje niha
Na novosti opozori že receptor Kristijan Slapnik, ki pravi, da dosledno skrbijo za preventivne ukrepe, kot so razkuževaje predmetov, ki pridejo v dom, opominjanje na redno in natančno razkuževanje ter pravilno uporabo zaščitnih mask. Stanovalce prav tako opozarja, da se ne družijo v prevelikih skupinah. Ob tem opaža, da se je razpoloženje stanovalcev spremenilo, nekateri so bolj razdražljivi, otožni, celo depresivni, saj pogrešajo svojce in prijatelje. »Zato se, kolikor nam dopušča čas, pogovarjamo z njimi, saj spodbudno besedo najbolj potrebujejo. Potrpežljivi so in razumevajoči pri upoštevanju preventivnih ukrepov. To je pohvalno. Pohvalil bi rad tudi njihove svojce, prijatelje in znance za upoštevanje predpisov. Žal pa so med njimi tudi takšni, ki poskušajo zaobiti navodila. Pozivam jih, naj tega ne počno, saj s tem ogrožajo svoje najdražje,« še pravi Slapnik.
In kaj so nam povedali stanovalci?
Karli Obrul: “V domu se počutim zelo dobro. Odlično skrbijo za nas, dela je dosti za vse.«
Fiko: »Veseli me, da je direktorica z ukrepi pričela pravočasno. Stanovalci spoštujemo navodila. Vesel sem, da lahko gremo na zrak.«
Hari: »V domu so vsi zaposleni super. Počutim se dobro, manjkajo mi le dnevni izhodi.”
Truda Bečan: »Sem zadovoljna. Imam dobre sosede. Osebje lepo skrbi za nas. Pogrešam svojce, zato sem žalostna. A se večkrat vidimo preko videoklicev, takrat mi je lažje.«
Kobale Ida: »Ne pogrešam zunanjega sveta. Čas mi hitro mineva. Skrbim za zdravje in notranji mir. Lepo skrbijo zame. Tudi z domačimi imam lepe odnose.«
Helena Bučar: »Žalostna sem, saj pogrešam hčerki in sina. Sicer sem dobro, saj zame lepo poskrbijo, tudi zdravnik Marjan Berginc S stanovalkami večkrat pomagamo kuharicam, da jim je lažje.«
Peček Janko: »Vesel sem, da ni zunanjih obiskov, saj je tako manj možnosti za okužbo z virusom. Imamo prilagojen prostor za gibanje pred domom, kar je super.«
Težko je, a ostajajo optimistični
Ker so domovi za ostarele v času epidemije nekakšne tempirane bombe morebitnih novih okužb, je vodenje ustanove izrednih razmerah toliko bolj stresno, priznava direktorica Irena Vozlič Stjepčević, ki je v službi vsak dan, tudi med prazniki in ob koncih tedna.
»Obremenjujoče je dejstvo, da se od domov za ostarele pričakuje, da postanejo zdravstvene ustanove. Pa nimamo niti osebja niti opreme. To breme je pretežko in nesprejemljivo za katerikoli dom za ostarele v državi.. Zato je toliko bolj pomembno, da dosledno upoštevamo stroge predpise in preprečimo okužbe,« poudarja in dodaja, da vsi zaposleni nosijo zaščitne maske in uporabljajo razkužila, dnevno si merijo telesno temperaturo, ne koristijo istega službenega vhoda, ampak vsaka služba svojega.
»Posebej bi rada poudarila delo naših oskrbovalk, ki opravljajo storitev pomoč na domu in so toliko bolj izpostavljene okužbi. Zaščitnih sredstev imamo sicer za zdaj dovolj. Hvaležni smo, ker nam podjetja in posamezniki donirajo zaščitno opremo, prav tako dobro sodelujemo z občino in civilno zaščito,« hvaležno dodaja Vozličeva.
(Reportažo si v celoti preberite v današnjih NOVICAH)
