Konjiško: kaj pogrešajo ranljive skupine prebivalcev?

V Mladinskem centru Dravinjske doline so v sklopu strateškega partnerstva Mreža v marcu ugotavljali, kakšne so potrebe ranljivih skupin prebivalcev občine Slovenske Konjice.

Vodja projektov Karmen Kukovič je pojasnila, da so med organizacijami, ki delajo z različnimi ranljivimi skupinami, izvedli spletno anketo. Kaj so pokazali rezultati, kaj pogrešajo na različnih področjih družbenega življenja?

Za manj nestrpnosti med mladimi
Podatki kažejo, da na Konjiškem pogrešajo zlasti več dejavnosti, ki spodbujajo sprejemanje različnosti in medkulturni dialog. Skoraj 80 odstotkov vprašanih meni, da tovrstnih dejavnosti med osnovnošolci ni dovolj.

Na vprašanje, ali je na Konjiškem za osnovnošolce dovolj dejavnosti za spodbujanje sprejema-nja različnosti in medkulturnega dialoga, je večina odgovorila, da jih ni.

Podobno velja tudi za mladino, staro od 15 od 29 let. Dobra polovica sodelujočih meni, da je tudi pri tej skupini premalo tovrstnih dejavnosti.
Več kot polovica vprašanih je odgovorila, da v občini tudi ni dovolj prostočasnih dejavnosti, ki bi bile osnovnošolcem na voljo med šolskim letom.
“Glede prostočasnih dejavnosti v času šolskih počitnic pa bi bilo morda najprej treba poskrbeti za večjo vidljivost že obstoječih in potem glede na ponudbo in povpraševanje razmisliti o dodatni ponudbi. Enako velja za dejavnosti, ki prispe-vajo h kariernemu odločanju,” navajajo avtorji analize.
Slaba polovica sodelujočih je mnenja, da za mlade med 15. in 29. letom prav tako ni dovolj preventivnih dejavnosti oziroma delavnic na področju prometne varnosti. “Glede aktivnosti za pod-poro pri kariernem odločanju in preventivnih aktivnosti na področju prometne varnosti bi bilo naj-prej potrebno poskrbeti za mapiranje obstoječih in nato razmisliti o dodatnih po posameznih sta-rostnih kategorijah znotraj obdobja med 15. in 29. letom,” predlagajo v analizi.

Več izobraževanj za starše
Kar zadeva odrasle zaposlene z nižjo izobrazbo, avtorji analize ocenjujejo, da bi se v občini morali usmeriti predvsem v iskanje učinkovitih načinov zviševanja motivacije za udeležbo te ranljive skupine na izobraževanjih. “Morda bi se to lahko izvajalo v sodelovanju oziroma partnerstvu z lokalnim gospodarstvom,” predlagajo.

Na vprašanje, ali je na Konjiškem dovolj izobraževanj za starše in družine, so vsi sodelujoči od-govorili, da jih ni.

Avtorji analize so zaznali tudi veliko potrebo po izobraževanjih in usposabljanjih družin in staršev, denimo na teme starševske izgorelosti, uporabe medijev in tehnologij ter strahov otrok.
Mnenja o tem, ali je na Konjiškem dovolj programov, ki bi brezposelnim in neaktivnim približali trg dela in jim omogočili stik z delodajalci, so deljena. “Glede na pridobljene podatke ocenjuje-mo, da v občini Slovenske Konjice je in ni na voljo dovolj teh dejavnosti. Predlagamo razmislek o strukturiranem pristopu, kar se tiče kreiranja dejavnosti, ki bi skupino motivirale za večjo in ak-tivno udeležbo v programih in posledično morda bile bolj učinkovite.”

Na vprašanje, ali lokalno okolje podpira aktivno vključevanje starejših v družabno življenje, je večina odgovorila: da.

Invalidi in starejši
Je na Konjiškem na voljo dovolj dejavnosti za spodbujanje integracije in opolnomočenja invalidnih oseb? Dobra polovica je odgovorila pritrdilno. Tako avtorji analize sklenejo, da bi bilo treba najprej poskrbeti za mapiranje obstoječih dejavnosti, nato pa razmisliti o dodatnih.
Po mnenju dobre polovice tistih, ki na Konjiškem delajo s starejšimi, v tem okolju za starejše ni dovolj rednih kakovostnih dejavnosti. Več kot dve tretjini vprašanih je tudi prepričanih, da ni do-volj dejavnosti za spodbujanje osebnostne rasti starejših. Obenem enak odstotek vprašanih meni, da lokalno okolje podpira aktivno vključevanje starejših v družbeno življenje.
“Glede na pridobljene podatke ocenjujemo, kar zadeva starejše osebe, da je v občini Slovenske Konjice potrebnih več kakovostnih in kontinuiranih dejavnosti tudi iz področja osebnostne rasti. Spodbudna je ugotovitev, da lokalno okolje precej dobro spodbuja aktivno vključevanje te ranlji-ve ciljne skupine v družbeno življenje.”
Avtorji analize še ocenjujejo, da je treba graditi na večji vidljivosti storitev, ki jih nudi regionalno stičišče NVO v savinjski regiji.

Sodelovalo 23 organizacij
Na območju konjiške občine je sodelovalo 23 predstavnikov različnih javnih in nevladnih organizacij, ki delajo z različnimi ranljivimi ciljnimi skupinami in s tem poznajo njihovo resničnost.
To so organizacije, ki delajo z mladimi (denimo šole, taborniki, mladinske in športne organizacije), z odraslimi, družinami, invalidnimi osebami, starejšimi (med njimi društva upokojencev in dom starejših), brezposelnimi in drugimi (med njimi tudi dobrodelne organizacije, knjižnica in drugi).
N.K., Vir besedila in grafov: Analiza podatkov iz občine Slovenske Konjice – anketa o potrebah različ-nih ranljivih ciljnih skupin