Konjičanka Julijana Kralj: “Zadovoljna sem, kadar delo dobro opravim in nekomu koristi”

Julijana Kralj. Konjičanka je prejemnica priznanja za življenjsko delo po izboru uredništva lokalnega časopisa NOVICE.

Svoje življenje je posvetila urejanju težav oseb z invalidnostmi, še posebej težav žensk z gibalno oviro, ki so žrtve nasilja v družini. Lani je krmilo Društva Vizija, ki ga je s somišljeniki ustanovila v letu 2000, predala mlajšim, a še ostaja aktivna.

Iskrene čestitke ob prejemu priznanja za življenjsko delo po izboru uredništva NOVIC. Ste že izbrali mesto za kristalni pokal?

Občina Slovenske Konjice je tudi moja občina, saj tu živim od leta 1965. Smatram kot samoumevno, da se vključujem v opozarjanje na težave, ki v občini bivajočim invalidom ustvarjajo ovire za bolj neodvisno življenje.
Zadovoljna sem, kadar lahko delo dobro opravim in nekomu koristi. S tem se čutim nagrajena za vložen čas in trud. Drugih pričakovanj nimam. Zato je bilo zame povabilo v uredništvo NOVIC popolno presenečenje. Bila sem deležna prisrčnega sprejema, krasnega šopka in podelitve kristalne kocke za življenjsko delo v lokalni skupnosti po izboru NOVIC.
Prisrčna hvala. Namenila sem ji vidno mesto v dnevnem prostoru, od koder bo simbolično vnašala pozitivno energijo v moj dom.

Lani ste vodenje Društva Vizija predali mlajši generaciji, pa vendar pravite, da vam je prostovoljstvo zlezlo pod kožo. Tako še ostajate aktivni tudi v društvu. Kako?

Oktobra leta 2019 smo za nadaljnja 4 leta izvolili nove organe upravljanja. Prevzela sem vlogo podpredsednice, vodenje društva pa predala mlajši kolegici. Odločili smo se za postopno primopredajo vseh poslov in jo končali do konca leta 2020.
Lani smo na pristojnem ministrstvu dogovorili ustrezne normative, potrebne za prijavljanje na javne razpise za pridobitev sredstev za strokovno delo v programu ‘Nasilje nad invalidi’. S tem so odpravljene vse glavne ovire društva za izvajanje našega glavnega programa. Razdelili smo si posamezne aktivnosti za izvajanje vseh petih posebnih socialnih programov.
Zadovoljna sem, da društvo uspešno deluje naprej. Jaz sem sem se s prostovoljnim delom vključila v izvajanje Programa za zmanjšanje socialne izključenosti in aktivno staranje invalidov, saj imam sedaj več časa, da se poglobim v življenje starejših. Vemo, da je življenje ljudi z invalidnostmi, ki je obremenjeno tudi s težavami staranja in drugimi vsakdanjimi problemi za mnoge starostnike težavno, društvo pa v okviru svoje dejavnosti s podpornimi aktivnostmi lahko doprinese k njihovi kakovosti življenja v domačem okolju.
Sprejeta vloga podpredsednice me obvezuje, da kadar je potrebno, s pooblastili predsednice opravim še druge tekoče zadeve, ki so potrebne za nemoteno delovanje društva.

Delo na področju zagotavljanja enakih pravic oseb z invalidnostjo ni nikoli končano. Kakšni izzivi nas kot družbo na tem področju čakajo v prihodnje?

Julijana Kralj, dobitnica najvišjega priznanja za prostovoljstvo.

V državi Sloveniji so z ustavo in zakoni zagotovljene enake pravice za državljane in državljanke, ki ljudem z različnimi vrstami in stopnjami invalidnosti še ne zagotavljajo enakih možnosti. Zato imamo posebne zakone (Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, Konvencijo o pravicah invalidov, Zakon in Pravilnik za gradnjo brez ovir,…), ki omogočajo uveljavljanje pravic za uresničevanje posebnih potreb posameznih kategorij invalidov v Sloveniji.
Naloga lokalnih skupnosti je, da poskrbijo za implementacijo teh zakonov in s tem svojim občankam in občanom omogočijo manj odvisno življenje in lažje socialno vključevanje v ožje in širše družbeno okolje.
S predlogi in pobudami smo sodelovali pri nastajanju novele Zakona o osebni asistenci, ki je vložen v obravnavo v Državni zbor. Z uveljavitvijo novele bodo odpravljene pomanjkljivosti sedaj aktualnega Zakona o osebni asistenci. Več kot desetletje se prelaga sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je invalidom in starejšim ljudem nujno potreben.
Med epidemijo zaradi virusa so se razkrile pomanjkljivosti države pri skrbi za starejše v nekaterih domovih starejših. V Sloveniji je premalo ustrezno prilagojenih stanovanj za invalide na vozičkih in še bi lahko naštevala. Že z navedenim čakajo državo Slovenijo prioritetne naloge in bo treba čim prej zagrizniti v kislo jabolko.

Omenili ste, da ste morali nekoliko izpreči, saj je dolgoletno trdo delo že terjalo svoj davek. Imate zdaj več časa za stvari, ki jih prej niste utegnili početi? Kako vam zdaj tečejo dnevi?

Vse glavne naloge društva sem do konca lanskega leta predala, ostalo mi je le še to, kar sem si sama izbrala za nadaljnje prostovoljno delo.
Vstajam še naprej večinoma ob 6. uri zjutraj. Najprej poskrbim za redni zajtrk in uživanje zdravil, ostale dnevne aktivnosti si pa tako razdelim, da trajajo tekom celega dne. Rada kuham, vrtnarim, vzgajam cvetlice, vmes poslušam glasbo in radijske oddaje, zvečer na televiziji vsak dan pogledam dnevnik, zanimajo me tudi nekatere športne panoge, informativne in izobraževalne oddaje, kjer se česa naučim in drugo, kar me zanima. Še bi lahko kaj naštela, s čimer si zapolnim dan. Na kratko lahko rečem, da po dolgem času sedaj živim umirjeno in po svoji izbiri tako, da mi je lepo.

 

Oglas