Konjičan Blaž Prapotnik z novo knjigo Med sončne kroge sedem

Med sončne kroge sedem. Tak je naslov knjige Blaža Prapotnika, ki bo luč sveta ugledala te dni. Avtor je poskrbel tako za vsebino kot oblikovanje knjige.

Knjiga kot žanrski hibrid prinaša zgodbe v dialogu s poezijo. Kako se je porajala zamisel za ta zanimiv koncept knjige? In kakšna je njena vsebina?
Ideja je, da bralca v prozno zgodbo vpelje poezija, kar v uvodu ustvari ustrezno ozračje. Ob zgodbo Utihni, muza, sem postavil pesem, ki je natančno datirana: Dravograd, junij 1991, gre za tematiko vojne za Slovenijo. Po premisleku sem vseh sedem zgodb, ki so bile revialno objavljene v Odsevanjih, za zbirko skombiniral s poezijo. Razpon sega v čas pred omenjen datum in se v drugih duetih pesmi ter zgodb razteza čez dobri dve desetletji, vsebinsko pa so teme raznolike, ob rockerski glasbeni spremljavi postavim na sonce ironično obarvane osebne in družbene dogodke. Pisec spremne besede dr. Zoran Pevec ugotavlja: “… tudi aktualno družbeno aktivistično razmišljanje, vredno vsakega premisleka.” Ni naključje, da sem za uvodni epigraf, torej moto knjige, izbral pomenljiv citat frontmana skupine Motörhečad Lemmyja Kilmistra: »Zdi se, da naš krasni novi svet postaja manj strpen, duhoven in izobražen kot je bil kdajkoli, ko sem bil mlad.«

Kot grafični oblikovalec ste poskrbeli tudi za oblikovanje knjige. Je oblikovati svojo knjigo še toliko večji izziv?

Sicer je beseda »izziv« evfemizem, a nisem imel »problema«. Ko oblikujem knjige, kjer je po definiciji oblikovanje zadržano, saj ni prostora za predizajnirane egotripe, pravzaprav vsebini urejam obliko. Upoštevam zakonitosti tipografije, jezikovne in založniške standarde, uredniški koncept in podobno. Ko si sam svoj naročnik imaš morda bolj proste roke, a ostaja nevarnost »kovačeve kobilče«. Kakšne pretekle rešitve bi gotovo danes spremenil, čeprav tudi niso bile ravno bose. Tokrat sem uporabil zanimivo unikatno gotsko tipografijo pokojnega umetnika Andreja Štelcerja – Foxa, za ovitek pa detajl abstraktne slike akademskega slikarja Stanislava Makuca. Klasično in sodobno, tudi tu dualizem.

Kje bo knjiga na voljo in kdaj?

Založba Cerdonis, poimenovana po našem prvem srednjeveškem tiskarju, bo knjigo plasirala na knjigotrško pot v marcu in bo dostopna na običajnih mestih pa tudi po povzetju. Gotovo bodo odgovorni poskrbeli za dopolnitev domoznanskega oddelka knjižnice, kakšen izvod morda »zaide« tudi v Minattijevo knjigobežnico … Pomembno je, da gre knjiga med bralce.
Tudi pesnikovanje vam ni tuje …
Pesnikovanje, hm, kaj ni to pejorativno obarvano? Kot pisun, stihoklepec … (smeh.) Po treh samizdatih je k moji uradni pesniški zbirki Pegaz prebija zvočni zid spremno besedo napisal Ciril Zlobec, k drugi V redu kaos Milan Vincetič in Marjan Pungartnik. Objavljal sem v literarnih revijah od Odsevanj preko Sodobnosti do Literature, tudi v Spirali. Nekaj besedil smo uglasbili in posneli z bendom, v duetu z Valentino sva sodelovala na Kantfestu. Izšla je zbirka songov Blažev žegen. No, ni mi tuje, a sčasoma poezija prehaja v prozo. Simbolično pa tudi dejansko, kot v knjigi.
Kako pa sicer čas epidemije novega koronavirusa vpliva na vaš ustvarjalni duh?
Ali morda tudi uporniški duh, ki ne leži na kavču in gleda TV, ampak ustvarja. Za Javni sklad za kulturne dejavnosti sem pripravil spletni seminar o nastajanju knjig, moja je v tisku, monografija Konjiška dekanija je digitalizirana, enako nekaj domoznanskih knjig Občine Zreče, začenjam z urejanjem ter oblikovanjem pomladnih Odsevanj, revije za leposlovje in kulturo, dasiravno je kultura v teh časih, zdaj že lahko mirno rečemo – starega koronavirusa, potegnila kratek konec. Pa ne samo kultura v splošnem smislu, tudi kultura komuniciranja. Si upate pogledat na fb in twitter? Uvodni epigraf je žal še kako resničen.

Oglas