Regrat je zelo trpežna in razširjena rastlina s koreniko, podobno korenu, in nazobčanimi listi, ki rastejo čisto pri tleh. Iz listne rozete, ki jo rastlina oblikuje zgodaj spomladi, zraste golo, cevasto steblo z rumenim cvetnim koškom. Iz tistih cvetov, ki so oplojeni, se razvije puhasta »lučka«. To je v bistvu kroglasto soplodje iz številnih posameznih plodov, ki jih veter raznaša naokoli. Med pridelovalci sadja regrat ni preveč zaželen, ker ga čebele obiskujejo raje kot sadno drevje, ki zato ostane v večji meri neoprašeno.
Uporaba regrata v prehrani je poznana predvsem v obliki regratove solate s krompirjem, dodamo pa ga lahko tudi v juhe ali prikuhe. Iz cvetov lahko pripravimo regratovo vino ali medu podoben sirup, mlade cvetne popke pa nekateri celo vlagajo. Še manj znana je uporaba regratovih korenin, ki jih lahko skuhamo kot krompir, jih jemo kar surove ali pa popražimo in jih zmlete uporabimo kot kavni nadomestek.
Čas nabiranja: korenine regrata nabiramo od jeseni do zgodnje pomladi, torej še pred cvetenjem, medtem ko mlade liste nabiramo spomladi. Tako liste kot korenine lahko tudi posušimo in uporabimo za pripravo čajev.
V raziskavah so ugotovili, da zel navadnega regrata – njegovi listi delujejo diuretično, torej povečajo izločanje urina. Korenina se uporablja predvsem za pospeševanje delovanja jeter in žolčnika. Regrat uporabljamo tudi za povečanje teka, pripravki iz korenin lahko delujejo tudi na zmanjšanje krvnega sladkorja in njegovo uravnavanje.
