Komu konjiška občinska priznanja?

S svečano sejo konjiškega občinskega sveta so na zadnji junijski dan sklenili dogajanje v sklopu letošnjih Konjiških dni. Na svečanosti v Domu kulture so zlati konjiški grb podelili likovnemu pedagogu, slikarju, grafiku, mentorju, predavatelju in članu konjiških likovnikov Arpadu Šalamonu, srebrni grb je dobil Janko Čakš, bronastega konjiška Župnijska Karitas, nagrado Občine Planinsko društvo Slovenske Konjice, priznanje župana pa družba Trixy Aviation.
Več v današnji številki lokalnega časopisa NOVICE.

OBRAZLOŽITVE
Trixy Aviation d.o.o. se ukvarja s proizvodnjo ultralahkih zrakoplovov – žirokopterjev. Podjetje je konec leta 2010 (takrat pod imenom Letalstvo Farrag d.o.o.) ustanovil  uspešen avstrijski podjetnik egipčanskih korenin, sicer inženir aeronavtike, inovator in vojaški pilot, g. Rainer Farrag. Njegova vizija je bila svetu ponuditi revolucionarno različico letečega avtomobila, zato se je podjetje najprej odločilo za razvoj ter proizvodnjo ultralahkih žirokopterjev. Nastal je patentiran model Trixy G 4-2, za katerega je podjetje po več mesecih razvoja pridobilo nemški certifikat za gradnjo žirokopterjev. Za certificiranje po nemških predpisih se je podjetje odločilo predvsem zaradi lažjega prodiranja na globalni trg. Prvi serijsko proizveden žirokopter je proizvodne prostore zapustil januarja 2012. Od takrat se število proizvedenih zrakoplovov hitro povečuje.
Podjetje Trixy Aviation razvija plovila za tri različna področja. Modeli žirokopterjev Princess, Liberty in Spirit so primerni za športno letalstvo in so namenjeni zasebnim pilotom in letalskim šolam. TrixyEye je model žirokopterja, ki je nadgrajen za namen profesionalne uporabe, prilagojen potrebam vojske, policije, obalne straže, gasilcev in medijskih hiš. Tretje področje predstavlja razvoj individualnih transportnih sistemov prihodnosti – projekt TrixyFormer, ki predstavlja izredno inovativnost in spremembo sedanjega dojemanja koncepta osebnega transporta, saj gre za električni motocikel za dve osebi, ki se lahko brez uporabe orodja spremeni v žirokopter, helikopter ali letalo.
Oktrobra 2016 je podjetje Trixy Aviation odprlo nove prostore, na površini več kot 1000 m². Ob lansiranju novega modela žirokopterja je podjetju, poleg prenovitve obstoječih proizvodnih prostorov, uspelo odpreti še nove prostore kompozitnega oddelka v Draža vasi. Tam izdelujejo kompozitne dele iz karbonskih vlaken in rotorje. Podjetje je v letu 2016 podvojilo število zaposlenih na več kot 25 sodelavcev, v letu 2017 želi povečati število zaposlenih na 50, predvsem visokokvalificiranih sodelavcev za potrebe razvoja novih produktov.
Podjetje je eno najvidnejših in najuspešnejših proizvajalcev žirokopterjev na svetu. Odlikujejo ga visoko kakovostni produkti. Poudarek namenja inovativnosti, tehnološkemu napredku in varnostnim zahtevam. Zaradi naštetih lastnosti dobavlja žirokopterje zadovoljnim kupcem po vsem svetu. Odlično sodeluje s številnimi slovenskimi dobavitelji. Je izredno družbeno odgovorno in ekološko ozaveščeno, saj teži k proizvodnji individualnih prevoznih sredstev s patentiranim modularnim sistemom spojitve cestnih in zračnih prevoznih sredstev. Namen takšnega modularnega sistema, ki bo cenovno dostopen vsem uporabnikom, je zmanjšanje okoljskih emisij in prometnih obremenitev cest po vsem svetu.
Da takšen individualni transportni sitem deluje, je podjetje že dokazalo, saj samostojno leti in ga je kot električno motorno kolo mogoče voziti po cesti. Produktu so že bili podeljeni začasni certifikati. Prav tako je podjetje pridobilo zaščiten patent za takšen transportni sistem v Evropi, Združenih državah Amerike in Avstraliji. Projekt TrixyFormer zaradi svoje inovativnosti, praktičnosti in globalnega varovanja okolja že sedaj vzbuja zanimanje svetovne javnosti in vodilnih podjetij avtomobilske industrije in bo v prihodnosti Slovenijo postavil v sam svetovni vrh tehnološko najnaprednejših držav.

Planinsko društvo Slovenske Konjice oziroma Dravinjsko podružnico slovenskega planinskega društva so prijatelji gora ustanovili že leta 1927. Takrat je bilo vpisanih 160 članov. Takoj so pričeli z obnovo in označevanjem planinskih poti na območju okraja Konjice in večino le-teh je bilo potrebno na novo obnoviti. Društvo je odkupilo leseno stavbo na Pesku pod Roglo, ki so jo pričeli preurejati in opremljati. Tako je bila v dveh letih zgrajena nova koča na Pesku. Leta 1941 je okupator prepovedal delovanje vseh slovenskih društev, med drugimi tudi Planinskega društva Konjice, ki so ga ponovno ustanovili leta 1950. Delo so usmerili na južno Pohorje z Roglo in Peskom ter na Konjiško goro.
Nova upravno teritorialna razdelitev v Sloveniji je prizadela tudi Planinsko društvo Konjice. Koča na Pesku je pripadla Planinskemu društvu Oplotnica. Takrat se je porodila ideja o zamenjavi dotrajanega razglednega stolpa na Rogli. Obnavljati so začeli tudi stare markacije in neurejene poti po vedno bolj obiskani Konjiški gori. Stolp na Rogli so s pogodbo predali v najem, vedno bolj pa je zorela ideja o postavitvi razglednega stolpa na Stolpniku. Ta je bil postavljen in odprt za obiskovalce leta 2007.
Planinsko društvo Konjice danes šteje preko 440 članov,od tega je več kot 170 mladih, ki delujejo pod vodstvom usposobljenih mentorjev v vrtcih in osnovnih šolah. Za mlade in cici planince so letos že četrtič zapovrstjo pripravili 3-dnevni tabor, ki so ga skupaj z mentorji, vodniki, markacisti in drugimi zunanji sodelavci izvedli pri Koči na Štepihu. Skozi vse šolsko leto mladi izvajajo pohode in izlete. Planinsko društvo Konjice vsak mesec organizira in izvede več izletov mesečno, primerne za vse starostne skupine. V preteklem letu se jih je udeležilo preko 700 pohodnikov. Posebej so ponosni na tradicionalna pohoda, ki ju organizirajo ob Dnevu državnosti ter ob Dnevu samostojnosti in enotnosti na Stolpniku.
Zelo aktivna je tudi skupina »četrtkovcev «, starejših planincev, ki izvaja krajše pohode. V lanskem letu se je le-teh udeležilo kar 600 pohodnikov. Sekcija turnih kolesarjev pripravlja zanimive ture in spoznava lepote narave doma in v tujini.
Društvo skrbi, da so izleti in pohodi strokovno pripravljeni in vodeni. Za to usposobljenih 14 vodnic in vodnikov, ki morajo licence redno obnavljati. 10 strokovno usposobljenih markacistov pa skrbi, da so poti, ki jih upravlja društvo, redno vzdrževane in očiščene ter varne za hojo.
Člani društva so še posebej ponosni na stolp, bivak in skladišče na Stolpniku, za katere prostovoljno skrbijo, jih vzdržujejo in urejajo okolico.
Društvo ima na Zavodu za šport prostor, v katerem ima svojo pisarno.
Vsako leto svojim zaslužnim članom podelijo priznanja Planinske zveze Slovenije.

Župnijska Karitas Slovenske Konjice je bila med prvimi organiziranimi humanitarnimi organizacijami v župnijah tedanje mariborske škofije. V jeseni leta 2016 je praznovala 25. letnico obstoja in neprekinjenega delovanja.
Takoj po osamosvojitvi in razglasitvi samostojne Slovenije so Cerkev in župnije na Slovenskem začele z organiziranim dobrodelnim delovanjem, ki je bilo pred tem onemogočeno. Konjičani so, pod vodstvom takratnega župnika in arhidiakona Ivana Pajka in kaplana Roka Metličarja, zaslutili potrebo po dobrodelnem delovanju. V konjiški župniji so tako leta 1991 uradno ustanovili Župnijsko Karitas Slovenske Konjice.
V 25. letih delovanja je konjiška Karitas razvejala svoje delovanje in danes deluje na številnih področjih, na območjih Občine Slovenske Konjice, zadnji dve leti tudi na območju Občine Oplotnica. Nudi materialno pomoč socialno najbolj ogroženim posameznikom in družinam. Zavod letno povprečno razdeli preko 7 ton hrane in higienskih pripomočkov, skoraj 5.000 kosov oblačil ter več kot 200 kosov otroške opreme, pomaga staršem šoloobveznih otrok v materinski stiski in pri nakupu šolskih potrebščin, nudi psihosocialno pomoč ranljivim skupinam občanov in pomaga osebam z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Konjiška Župnijska Karitas organizira številne prostočasne in praktične delavnice, skrbi za aktivno preživljanje prostega časa socialno ogroženih skupin in podpornikov društva.
Vsako leto v Domu kulture poteka dobrodelni koncert, kjer zbirajo prostovoljne prispevke za delovanje. Pri svojem delu sodeluje s Konjiško župnijo, Skavti, občino, Rdečim križem, Centrom za socialno delo, Lambrechtovim domom, Kulturnim društvom sv. Jurija Konjice in ostalimi društvi.
Župnijska Karitas Slovenske Konjice se vključuje v mrežo Karitas na lokalnem, škofijskem in državnem nivoju. V delo je vključenih 47 prostovoljcev, ki letno skupaj opravijo preko 3200 prostovoljnih ur dela za pomoč občankam in občanom v stiski. Njihove materialne in socialne pomoči je letno deležno okoli 400 posameznikov.

Janko Čakš je četrti mandat predsednik Krajevne skupnosti Loče, kar kaže na zaupanje krajanov v njegovo delo. Z odgovornim pristopom ter zgledom, zna povezovati in k delu pritegniti sokrajane.
Po mnenju krajanov, ga odlikuje nestrankarsko delovanje in zaznavanje težav v krajevni skupnosti, ki jih rešuje vztrajno in optimistično.
V času njegovega predsedovanja je z osebno zavzetim pristopom vplival na razvoj in olepšanje podobe kraja in Krajevne skupnosti Loče: dograjena in obnovljena osnovna šola, obnovljena telovadnica, novo krožišče v Ločah, pločnik med Ločami in Mlačami, obnovljena, razširjena in postavljena javna razsvetljava v več vaseh krajevne skupnosti, obnovljen kulturni dom, zgrajeni in popravljeni mostovi čez Dravinjo in nekatere njene pritoke, prekrita mrliška vežica, urejena okolica pokopališča s parkiriščem, številni kilometri preplastenih in asfaltiranih cest,  saniranih več plazov, zgrajen nov, energijsko varčen otroški vrtec v Ločah ter še vrsta manjših pridobitev, pomembnih za krajevno skupnost Loče in občino Slovenske Konjice.
Spodbuja delovanje kulturnega, turističnega in planinskega društva, ki delujejo v okviru krajevne skupnosti.
Janko Čakš je že tri mandate občinski svetnik ter član odborov in svetov v okviru občinskega sveta, kjer sooblikuje občinsko politiko ter vpliva na razvoj Občine Slovenske Konjice.

»Moje življenje se je pričelo pred skoraj devetdesetimi leti na ravninskem delu Vojvodine, ko me je moja mati povila, jaz pa sem se drl kot žerjav, ker sem vedel, kaj me čaka v tem zgubljenem svetu«, je v svoji življenjski izpovedi zapisal Arpad Šalamon. Likovni pedagog, slikar, grafik, mentor, predavatelj, član konjiških likovnikov. Zase pravi, da je Konjičan.
Rodil se je leta 1930 v Subotici, Madžarskim staršem. Leta 1950 je iz Subotice prišel poučevati v Prekmurje v vas Hodoš. Seveda v madžarskem jeziku. Slovenskega jezika se je naučil kasneje. Takrat je prvič prišel v Slovenijo. Po diplomi na Pedagoški akademiji leta 1954, smer likovni pouk in tehniška vzgoja, je bil eden prvih učiteljev moderne likovne vzgoje. V študentskih letih je v ateljeju  Božidarja Jakca spoznal čar in vse »finese« umetniške grafike. Pred natanko 60. leti je prvič javno razstavljal v Sloveniji, v Domu kulture Murska Sobota. Star 51 let je v Beogradu diplomiral še mikrografijo.
Leta 1992 je zaradi ljubezni do Hede, danes njegove življenjske sopotnice, postal Konjičan. Od takrat je dejaven v Društvu konjiških likovnikov. V času svojega ustvarjanja se je še posebej posvetil mali grafiki in ex librisu ter se uvrstil med svetovno uveljavljene umetnike tega žanra. Je član strokovnega sveta za modelarstvo Republike Slovenije in številnih mednarodnih združenj ex -libris in malih grafik po svetu.
Ustvarja v vseh slikarskih tehnikah, posebno skrb pa posveča grafiki. Vodil je številne modelarske, grafične in druge delavnice ter za likovno umetnost navdušil, danes številne znane ustvarjalce. Zadnja leta svoje znanje prenaša na konjiške osnovnošolce, dijake in osebe s posebnimi potrebami, ki pod njegovim mentorstvom ustvarjajo likovna dela. Že nekaj let je organizator in selektor likovnega natečaja za šolarje »Plakat miru«. Likovno je opremil številne konjiške publikacije, od monografij, zbornikov, literarnih revij do spominskih grafičnih zapisov.
Arpad ne razlaga vsebine svojih likovnih del. Pri ustvarjanju ga vodijo čustva, osnova je narava. Iz nje črpa neusahljiv vir energije. Vse to je razvidno iz njegovih slik ali grafik, v katerih se  zrcali glasba, ritem, ples in gibanje. Svoje znanje znova in znova dopolnjuje in išče nove variacije.
Moderna komunikacija mu omogoča sodelovanje na razstavah doma in vseh kontinentih.
V zadnjih letih je večkrat razstavljal v prostorih doma kulture Slovenske Konjice. Še zelo živi sta razstavi ob njegovi 80 -letnici z naslovom »Mavrična doživetja« in razstava izpred dveh let, ki jo je naslovil »Prijateljstvo«. Od leta 1964 je samostojno postavil na ogled več kot 200 likovnih razstav in se udeležil številnih likovnih kolonij, med njimi tudi Likovnih prijateljevanj. Prejel je številna priznanja, diplome in nagrade doma in po svetu. Pred kratkim ga je Mednarodni biografični center v Cambridgu uvrstil med top 100 umetnikov leta 2017.
V zadnjih letih aktivno deluje v humanitarnih društvih, Lions klubu Konjice, mnogih drugih društvih in dobrodelnih organizacijah. Arpad pa ni samo njihov član, je tudi aktivno vključen v tok življenja našega mesta, na področju kulturnega, humanitarnega in družabnega življenja.
S prisotnostjo v likovnem prostoru v Evropi in po svetu, je pripomogel k razpoznavnosti Slovenskih Konjic in Slovenije.