Kako zdravi so prebivalci Slovenskih Konjic, Zreč, Vitanja in Oplotnice?

Zdravje v občini. Kako zdravi so in kje od povprečja izstopajo prebivalci Slovenskih Konjic, Zreč, Vitanja, Oplotnice?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Tokrat večina kazalnikov že vključuje podatke prvega pandemičnega leta 2020.

Konjičani na bolniški 20 dni na leto

Občina Slovenske Konjice je statistično značilno slabša od povprečja preostale Slovenije po stopnji umrljivosti zaradi samomora. Stopnja le-te znaša 37 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18*. Toda kot bomo videli kasneje, je ta številka še vedno precej nižja kot na Vitanjskem in tudi kot na Oplotniškem. Občina od državnega povprečja nekoliko izstopa tudi po številu dni bolniške odsotnosti – v povprečju so delovno aktivni Konjičani v letu 2020 na bolniškem dopustu preživeli 20 dni, kar je dva dneva več od državnega povprečja.
Občina pa je statistično značilno boljša od povprečja preostale Slovenije po nizkem deležu prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji: v letih 2016 do 2020 je bilo 5 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč pijanih, v Sloveniji pa skoraj 9 odstotkov. Dobra je tudi udeležba v presejalnem programu Zora, saj se je vabilu odzvalo 75 odstotkov občank, na ravni Slovenije 69 odstotkov. Nadpovprečna sta tudi stopnja delovne aktivnosti in prirast prebivalstva.
Poglejmo še nekaj kazalnikov za Konjičane. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorno bolezen, je bil višji od slovenskega povprečja. Stopnja bolnišnič-nih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,8 na 1.000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. Odzivnost v programu Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke, je bila 64 odstotkov, kar je blizu povprečja.

Skoraj dve tretjini Zrečanov pretežkih

Med podatki o zdravju občanov Zreč najbolj izstopa delež oseb, ki so čezmerno prehranjene ali debele. Oseb, starih med 25 in 74 let, ki imajo indeks telesne mase nad 25, je na Zreškem 62 odstotkov, kar je nadpovprečno veliko. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je traja-la povprečno 22,5 dni na leto, v Sloveniji 18. Na tem območju po podatkih NIJZ izstopa tudi število nižje izobraženih oseb (tistih, ki so končali osnovno šolo ali manj, je na Zreškem dobrih 16 odstotkov). Nadpovprečna je stopnja splošne umrljivosti – znaša 1.123 na 100.000 prebivalcev, na ravni države pa 922.
Zrečani pa so statistično boljši po odzivnosti v presejalna programa Zora in DORA – v prvega se je po zadnjih dostopnih podatkih odzvalo skoraj 78 odstotkov občank, v drugega pa skoraj 83 odstotkov, kar je nadpovprečno veliko. Prav tako je na Zreškem nadpovprečna stopnja delovne aktivnosti.
Poglejmo še nekaj kazalnikov zdravja v tej občini. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 15 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18. Odzivnost v program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke, je bila slabih 63 odstotkov, v Sloveniji pa dobrih 64.

Vitanje: najvišja stopnja umrljivosti zaradi samomorov

Daleč najbolj skrb vzbujajoč podatek je visoka stopnja umrljivosti zaradi samomora za občino Vitanje, saj že nekaj let ostaja občina z najvišjo vrednostjo v državi. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 93 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18*. Na tem območju je tudi veliko primerov klopnega meningoencefalitisa – stopnja hospitalizacij zaradi te bolezni znaša 68 na 100 tisoč prebivalcev. Nadpovprečna je tudi stopnja umrljivosti – 1.120 oseb na 100.000 prebi-valcev, na ravni države pa je 922. Tudi na Vitanjskem je nadpovprečno veliko občanov z nizko izobrazbo (OŠ ali manj), teh je več kot četrtina. Na Vitanjskem je zaznati tudi negativni prirast prebivalstva.
Vitanjčani pa so statistično značilno boljši po stopnji delovne aktivnosti, ta znaša 69 odstotkov, po nizkem številu dni, ki jih preživijo na bolniški, in po dobrem odzivu v presejalni program Zora (skoraj 76 odstotkov se je v zadnjem obdobju odzvalo vabilu).
Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen pa višji. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 0,8 na 1.000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila dobrih 65 odstotkov, v Sloveniji pa dobrih 64.

Tudi v Oplotnici več pretežkih občanov

Tudi na Oplotniškem, podobno kot na Zreškem, izstopa delež prekomerno prehranjenih odraslih. Oseb, ki imajo indeks telesne mase enak ali nad 25, je na Oplotniškem skoraj 63 odstotkov, torej še malce več kot na Zreškem. Tudi na Oplotniškem je stopnja umrljivosti zaradi sa-momora visoka: 42 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18*. Visoka je tudi stopnja umrljivosti po stalnem bivališču – 1.107 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 922. Občina je statistično značilno slabša od povprečja preostale Slovenije še po dnevu bolniških odsotnosti (25 dni) in deležu prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji, teh je bilo na Oplotniškem več kot 17 odstotkov, na ravni države pa manj kot 9.
Oplotničani pa so statistično značilno boljši od povprečja po stopnji delovne aktivnosti – v tej občini je delovno aktivnih skoraj 68 odstotkov občanov, na ravni Slovenije slabih 65. Dober je tudi odziv v presejalna programa Svit (69 odstotkov) in Zora (76 odstotkov).
Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu povprečju. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,7 na 1.000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
* Stopnja umrljivosti zaradi samomora opisuje umrljivost zaradi samomora na 100.000 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu. Izračunana je starostno standardizirana stopnja, kot razmerje med številom umrlih zaradi samomora v opazovanem koledarskem letu in številom prebivalcev sredi istega leta, pomnoženo s 100.000.


V skladu s pričakovanji se je v večini občin zvišala stopnja umrljivosti, saj petletna povprečja zajemajo leto 2020 z visoko stopnjo presežne umrljivosti zaradi pandemije, navajajo na NIJZ

(Nina Krobat, lokalni časopis NOVICE, Vir: NIJZ)

Oglas