Kako je Brinjeva gora postala Srečni hrib?

Martin Mrzdovnik in Igor Cvetko. Sta avtorja nove slikanice Srečni hrib, ki govori o spravi.

“Bilo je nekoč, v davnih časih, ko hrib, ki se danes imenuje Brinjeva gora, še ni imel imena. Na to, da bi hrib moral imeti ime, tamkajšnji prebivalci nikoli niti pomislili niso.”

S temi besedami se začne zgodba o Srečnem hribu, ki jo je napisal zreški kulturnik Martin Mrzdovnik in je pred kratkim izšla tudi v knjižni obliki. Zgodba je literarni poizkus razlage imena Srečni hrib (nemško Freudenberg), današnje Brinjeve gore.

S spravo do sreče

Naslovnica zgodbe Martina Mrzdovnika s kamišibaj ilustracijami Igorja Cvetka

Zgodba pripoveduje o dveh sprtih družinah, ki živita v pradavnini, vsaka na svoji strani Brinjeve gore, ki pa tedaj še ni imela imena.
“Družini sčasoma ugotovita, da spor ne pelje nikamor in da morata živeti skupaj, zato dosežeta spravo. Sprava je torej osrednja tema zgodbe, mogoče je besedilo zato namenjeno tudi starejšim, ki govorimo, da Slovenci nismo spravljeni med seboj,” je povedal Martin Mrzdovnik. Ko družini dosežeta spravo, poimenujeta hrib, na katerem živita – Srečni hrib. Zgodba je v celoti plod Martinove domišljije, a pravzaprav izhaja iz bogate zgodovine Zreškega.
Mrzdovnik v svojih besedilih pogosto poseže po zgodovini Zreč. Tako je pred leti za zreško prireditev ob kulturnem prazniku napisal dramski prizor o Juriju s Freudenberga in njegovi ljubezni Zarji. Kot nadaljevanje te zgodbe je kasneje nastala zgodba o Srečnem hribu.

Animiran film in kamišibaj

Igor Cvetko je zgodbo o Srečnem hribu ob letošnjem kulturnem prazniku izvedel v obliki kamiši-baja.

Pred dvema letoma je zgodbo za kratek animiran film priredil Koni Steinbacher, ob letošnjem kulturnem prazniku pa je zaživela še v uprizoritvi s kamišibajem Igorja Cvetka. Kamišibaj je japonska oblika pripovedovanja zgodb ob slikah, ki so vložene v lesen oder in jih pripovedovalec ob pripovedovanju zgodbe menja.
“Martinova zgodba me je prepričala in pritegnila, zato sem jo priredil za kamišibaj. V knjigi, ki je izšla zdaj, pa je objavljeno Martinovo originalno besedilo, ki ga slike iz moje kamišibajske predstave o Srečnem hribu ‘le’ ilustrirajo,” je pojasnil Cvetko, eden o začetnikov kamišibaja pri nas, sicer pa uveljavljen ilustrator, etnomuzikolog in avtor več knjig, tudi o Juriju Vodovniku.

Za otroke in odrasle

Slikanica Srečni hrib je namenjena tako otrokom kot odraslim. Izšla je v 450 izvodih, dobiti pa jo je mogoče pri avtorjih in v Kulturno-umetniškem društvu Vladko Mohorič Zreče.
(Nina Krobat)

 

Oglas