V konjiški kanalizaciji tudi pečene kokoši

Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice je ob Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov za obiskovalce odprlo vrata centralne čistilne naprave na Prežigalu in jim pokazalo, kako deluje.
Roman Iskrač in Simona Gobec sta obiskovalce popeljala od točke, kjer odplake po kanalizaciji pritečejo do čistilne naprave, do točke, od koder se očiščena voda izteka v Dravinjo.

Sistem sicer deluje tako, da najprej odstrani večje delce odplak, kot so veje, listje, pa tudi kaj drugega se znajde v kanalizaciji. “Najdemo marsikaj, od krampov, pečenih kokoši in kosti, do plastike,” je povedal Iskrač.
Iz vhodnega črpališča odpadno vodo prečrpajo na mehansko predčiščenje, kjer ločijo fine delce, večje od treh milimetrov, lovilec maščob zadrži maščobne delce. Nato odpadna voda potuje v razdelilni objekt, kjer se preko zapornic prelije v biološke bazene. V teh odpadno vodo s pomočjo vpihavanja zraka (prezračevanje omogoča delovanje mikroorganizmov) očistijo vseh odpadnih snovi. Tako očiščena voda se izteče v Dravinjo, a jo pred iztekom redno vzorčijo. Učinek čiščenja na centralni čistilni napravi po besedah zaposlenih dosega predpisano vrednost 95 odstotkov.
Odvečno blato ali mulj iz bazenov prečrpajo v zalogovnik, snov izsušijo, izsušeno blato in ostanke pa nato pooblaščeno podjetje odpelje v nadaljnjo predelavo.

Vsak dan v čistilno napravo v povprečju pripeljejo tudi od 10 do 18 kubičnih metrov greznične gošče iz konjiških gospodinjstev, ki niso priključena na kanalizacijo. Goščo prečrpajo v napravo za sprejem greznice, kjer najprej odstranijo večje delce (pesek, papir, maščobe). Nadaljnji postopek čiščenja grezničnih gošč je enak čiščenju odpadne vode, ki priteče s kanalizacijo na čistilno napravo.