Kaj se je dogajalo med osamosvojitveno vojno 1991 na Bistriškem?

Dogodki, ki so se v času osamosvojitvene vojne leta 1991 zgodili na širšem Bistriškem, so izjemno vplivali na sam razplet vojne na vsem slovenskem ozemlju. Tod je bilo med vojno mobiliziranih 1700 pripadnikov TO, kar je glede na število prebivalcev daleč največji delež v celotni Sloveniji. Zavzetje vojašnice v Sl. Bistrici, komunikacijskega centra na Boču, zlasti pa skladišča na Zgornji Ložnici je predstavljalo dejansko prelomnico v poteku vojne v Vzhodnoštajerski pokrajini.
Ob 30. obletnici samostojne Slovenije v lokalnem časopisu BISTRIŠKE NOVICE objavljajo pregled ključnih dogodkov v osamosvojitveni vojni na Bistriškem. Zbral in uredil jih je zgodovinar iz Slovenske Bistrice, dr. Miro Hribernik, sicer docent za sodobno zgodovino na Oddelku za zgodovino mariborske Filozofske fakultete. Avtor fotografij pa je Samo Brbre.

V nadaljevanju pa izsek iz članka O osamosvojitveni vojni 1991 na Bistriškem (celoten članek je dostopen v tiskani izdaji časopisa Bistriške novice, in sicer prvi del v junijski številki in drugi del v julijski številki).

Varovanje mlade države
Ko je slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti, s čimer je bila Slovenija naslednjega dne tudi uradno razglašena za suvereno in neodvisno državo, je 7. pokrajinski štab dobil nalogo zavarovati mlado državo pred možnostjo agresije s strani JLA.
JLA je to skušala preprečiti z zavzetjem pomembnejših lokacij, predvsem mejnih prehodov, kjer je med tem potekala zamenjava jugoslovanskih oznak na tablah s slovenskimi. Zjutraj 26. junija so se po večini vojašnic JLA pričele priprave za bojne izhode, da bi to preprečila, je TO svoje enote za oviranje prestavila na komunikacije ter začela izvajati blokado garnizonov. Razmerje sil na območju, ki ga je pokrival 79. ObmŠTO je bilo statistično sicer v prid JLA, dejansko pa je bila TO v prednosti glede vseh dejavnikov, razen v težki oborožitvi. Ker na ozemlju štaba ni bilo državne meje, je bila naloga TO minirati cesto med Ptujem in Krapino ter blokirati cesto med Slovensko Bistrico in Mariborom ter cesto Slovenska Bistrica – Poljčane.

Blokada vojašnice
Osrednji del načrta je predvideval popolno blokado vojašnice Pohorskega bataljona. Nalogo so začeli izvajati z ovirami na vseh izhodih iz vojašnice in o tem obvestili tudi poveljnika vojašnice polkovnika Turovića, ki ga je nadomeščal podpolkovnik Šajatović. Blokado so izvajali s tovornjaki, avtobusi in železniškimi vagoni, ki so bili dodatno minirani. Akcijo naj bi izvedel vod TO s Šmartnega na Pohorju pod poveljstvom Zdravka Brezovška. Vod je štel 32 pripadnikov in se ponašal z novimi kamuflažnimi uniformami. Pri predsedniku SO Slovenska Bistrica Ivanu Pučniku so se med tem pričela pogajanja med vodstvom občine in predstavniki JLA. Vojska v vojašnici pa se je pričela pripravljati na obrambo vojašnice in morebiten prodor iz nje. Hkrati pa so morali varčevati z elektriko, saj jim je bila odklopljena in so tako bili odvisni od agregata. Oficirji iz vojašnice so grozili z razstrelitvijo barikad, če jih TO sama ne umakne. Slovenski pogajalci so odgovorili, da bodo v tem primeru streljali na vojake JLA. TO je v hiše nasproti vojašnice namestila enote z namenom preprečitve izhoda oseb iz vojašnice. Ponoči so vojašnico močno osvetlili z dvema reflektorjema ter izklopili vodo ter preprečili dovoz hrane.

Eksploziv pod mostovi
TO je zasedla položaje ob viaduktu Črešnjevec, v smereh proti Mariboru, Ložnici, Ptuju in Poljčanam je pa z namenom blokiranja morebitnega premika JLA iz vojašnice, predvsem pod mostovi in viadukti, postavila okoli tono eksploziva. Da bi umirili napeto situacijo in se izognili oboroženemu spopadu je poveljnik Strehar ves dan nadaljeval pogajanja s polkovnikom Turovićem in ga skušal prepričati v predajo. Slednji je predajo zavračal, je pa trdil, da JLA ne bo prva začela spopada.

Pomembno skladišče JLA
Skladišče JLA pri Zgornji Ložnici je na 27 ha površine v več deset podzemnih objektih hranilo ogromne količine streliva in minsko eksplozivnih sredstev. Objekt ni bil izjemnega pomena samo za JLA na bistriškem območju, ampak za celotno Slovenijo.
Blokado skladišča je izvajala enota TO pod poveljstvom stotnika Mirana Krušiča. Enota je imela načrt za zavzetje skladišča, pred zračnimi napadi je enoto varovala protiletalska baterija iz podjetja Impol. Tukaj je prišlo tudi do prvega oboroženega spopada med TO in JLA. 79. OmbŠTO je takrat prejel ukaz o streljanju s topovi na streho stražarnice skladišča. Do popolne izvršitve ukaza ni prišlo, saj se je streljanje izvedlo preko stražarnice v smeri Pohorja, hrup pa je močno prestrašil obe strani in civiliste. Po tem opozorilnem strelu se je pričelo medsebojno obstreljevanje, ki se je kmalu poleglo. Polkovnik Turović je medtem prepričeval poveljnika skladišča Ložnica, naj se ne preda, ker naj TO tako ali tako naj ne bi imela dovolj orožja in streliva. V bližini skladišča je TO zajela dva pripadnika JLA, ki sta povedala, da imajo v skladišču dva ranjenca, od katerih je eden, po narodnosti Slovenec, kasneje umrl.

Oglas