Julijana Mauhler iz Zreč: “Okoli nas raste eno samo zdravje!”

Julija Mauhler, predsednica Društva zeliščarjev Smetlika Zreče, je velika ljubiteljica narave in vsega lepega, kar nam ta daje. Ljubezen do zelišč ji je privzgojila že babica, danes pa v društvu dragocena znanja delijo z vsemi, ki jih to področje zanima, in so nasploh zelo aktivni.

Kdaj in kako se je rodila vaša ljubezen do zelišč?
Svojo zgodnjo mladost sem preživela v Vuzenici, kjer sem veliko časa preživela z babico, ki je nadvse rada hodila po travnikih in gozdovih, nabirala plodove in zelišča. Rada sem šla z njo in z veseljem je svoje znanje o zeliščih delila z mano. Kasneje, v času najstništva, je moje zanimanje za zelišča nekoliko upadlo, potem sem si ustvarila družino in se posvetila njej, ko pa je najmlajša hči odrasla, sem želela nekaj narediti samo zase, za svojo dušo. Tako sem se priključila Društvu zeliščarjev Smetlika Zreče. Kmalu so me povabili, da postanem tajnica društva, kasneje so me predlagali za predsednico.

Kje ste črpali dragoceno znanje o zeliščih?
Predvsem iz knjig. Imam ogromno knjig o zeliščarstvu in tukaj črpam največ znanja. Zelišča nas spremljajo že od nekdaj, nadvse cenjena so tudi v tradicionalni medicini, saj imajo pomembno vlogo kot pomoč pri zdravljenju. Dobro so jih poznale že naše babice, danes pa ta stara znanja o koristnosti zelišč in drugih rastlin potrjuje tudi sodobna znanost. Znanje, ki smo ga nekje vmes že skoraj pozabili, tako postaja ponovno nadvse dragoceno in je marsikomu v veliko pomoč.

Katero zelišče imate vi najraje in zakaj?
Najraje imam materino dušico, ki zelo blagodejno vpliva na dihala, kar se je pokazalo tudi v zadnjem obdobju epidemije covida-19. Na našem območju raste v bližini zreškega jezera, sama pa jo spomladi naberem v hrvaški Istri, jo tam posušim in prinesem domov. Iz nje nato izdelam liker, tinkturo, mazilo, uporabljam jo za čajne mešanice.

Zeliščarji opozarjajo, da je nekaterih zelišč v naravi manj. Kako je s tem na našem območju?
To vsekakor drži. Med njimi je tudi arnika. Pri nas raste le še na območju Rakovca, marsikje pa so jo s pretiranim in neveščim nabiranjem že iztrebili. Pomembno je namreč, da zelišča znamo pravilno nabirati. Nikoli ne izruvamo cele rastline, s škarjicami odrežemo del, ki ga potrebujemo. In vedno naberemo le toliko zelišč, kot jih potrebujemo sami, da bomo to bogastvo narave ohranili tudi za zanamce.
(N. K.)

In tudi ozaveščanje je eno od poslanstev društva, ki ga vodi. Daljši pogovor z Julijano Mauhler lahko preberete v lokalnem časopisu NOVICE.

Oglas