Jože Kamenšek, planinec: »Brezpotja so tista, ki me najbolj pritegnejo«


Prvi, ki ga je doletela čast, da je postal častni predsednik Planinskega društva Slovenske Konjice, je Jože Kamenšek. Planinec iz Draže vasi se je v omenjeno društvo prvič včlanil že leta 1963, med leti 1993 in 2001 mu je dva mandata tudi predsedoval, trenutno je podpredsednik. Veseli pa ga, da je planinstvo na Konjiškem dobro zasidrano, a množičnost prinaša tudi dodatne izzive.
V Planinskem društvu Slovenske Konjice se tudi že pripravljajo na bližajočo se 100-letnico. Daljši pogovor s Kamenškom bo jutri objavljen v lokalnem časopisu NOVICE, del pogovora pa ponujamo tudi tukaj.

Koliko žigov s Triglava je danes v vaši planinski knjižici?
Mislim, da sem bil gor približno petnajstkrat. Nimam točnega podatka. Se ga pa izogibam, kolikor se da, ker je preveč oblegan. Grem, če je nujno, če si kdo zaželi, da grem z njim. Drugače je pa blizu njega še veliko lepših vrhov, na katerih je manj gneče. Mi pa tudi to zbiranje žigov ne pomeni kaj dosti. Nekaj časa sem še vpisoval datume, kolikokrat sem kje bil, sicer pa ne stojim ravno rad v vrsti za to, da bi si v knjižico dal kakšen žig. Razmišljam še, da bi šel prehodit Slovensko planinsko transverzalo v enem kosu, ampak tudi na tej poti ne mislim ‘loviti’ žigov.
Veliko torej hodite tudi sami, ne zgolj z organiziranimi skupinami, da raziskujete gore. Hodite tudi tam, kjer drugi še niso. Ali ste tako pogosto tudi ‘tarča’ drugih planincev za kakšen nasvet?
Brezpotja so tista, ki me najbolj pritegnejo. V Kamniško-Savinjskih Alpah je več poti, ki niso tako oblegane in jih rad ponovim vsakih nekaj let. Sami vrhovi niti niso tako pomembni, ampak odkrivam stare poti, po katerih so nekoč hodili. Včasih je treba poizkusiti celo večkrat, da v kakšnem delu sploh najdeš prehod. Je pa treba znanje prenašati tudi na mlajše, tako da mi ni težko dati kakšnega nasveta, če me zanj vpraša kdo iz našega ali katerega koli drugega društva.
Podpisani ste pod kar nekaj mejnikov Planinskega društva Konjice. Vedno vas bomo povezovali z razglednim stolpom na Stolpnikom, ki je ‘zrasel’ ravno v času vašega predsedovanja.
Razgledni stolp na Stolpniku smo odprli 26. julija 1997. Tega smo se torej lotili v času, ko se je konjiško gospodarstvo po osamosvojitvi še postavljalo na novo. Kljub vsemu pa je šlo za dobro kombinacijo s takratnima županoma konjiške in vojniške občine, ki sta bila temu naklonjena. Nekako leta 1995 smo začeli oživljati pohodniške poti na Konjiški gori in jih na novo označili z markacijami. Tako smo leta 1995 pripravili še prvi zimski vzpon na Stolpnik na dan samostojnosti in enotnosti. S stolpom pa smo nato to zgodbo nadaljevali.
(Jure Mernik)