Irena Vozlič Stjepčević: “Moje poslanstvo je pomagati ljudem”

Irena Vozlič Stjepčević. Naj osebnost NOVIC 2020 pravi, da je vse njeno delo usmerjeno v dobrobit ljudi. Prepričana je, da dobra dejanja štejejo in pustijo pečat. Čeprav je bilo minulo leto morda najtežje v njeni dosedanji karieri, pa ji je prineslo tudi nova spoznanja, da ima vse svoj namen.

Naj osebnost NOVIC 2020: Irena Vozlič Stjepčević.

Iskrene čestitke ob nazivu naj osebnost NOVIC. Ste že izbrali mesto za kristalni pokal?
Najlepša hvala. Moram priznati, da je poklon, kristal v obliki kocke, res nekaj neverjetnega, unikatnega. Izraža moč, estetiko, svetlobo, trdnost, istočasno pa tudi krhkost. Prispodoba življenja. Trenutno je kristal doma, na vidnem mestu, ga bom pa nesla pokazat sodelavcem. Zdi se mi, da je kristal od vseh nas.

Kaj menite, da je tisto, kar je pretehtalo, da so bralci NOVIC kot osebnost, ki je najbolj zaznamovala minulo leto, izbrali vas?

Glede na to, da sem po osnovni izobrazbi medicinska sestra in sem v preteklosti službovala v zdravstvenem domu, je v moji naravi delavnost, prijaznost, srčnost in dobrota. Tudi vzgojena sem bila s temi vrednotami. Te me spremljajo tudi v sedanji službi. Tudi tukaj je moje poslanstvo pomagati ljudem.
Čeprav sem dolgoletna občinska svetnica, torej se v prostem času vključujem v delo lokalne politike, sem znana po tem, da v njej podpiram dobre ideje in koristne projekte.
Vse moje delo je torej usmerjeno v dobro ljudi. Dobra dejanja štejejo in pustijo pečat. Menim, da je ravno to pretehtalo pri glasovanju in odločitvi.

Leto 2020 je bilo za vse sila nenavadno. Ste že potegnili črto pod vse, kar vam je prineslo?

Leto 2020 se je res koledarsko izteklo. Zamenjali smo koledarje, situacija z epidemijo pa se še kar vleče. Leto je še zelo podobno lanskemu in situacija resnično že predolgo traja.
Verjamem pa, da smo se kot posamezniki in družba vendarle lahko kaj naučili oziroma se začeli zavedati vseh bonitet, ki nam jih nudi okolje, v katerem živimo.
Mislim na svobodo, ki je bila pred korona situacijo samoumevna, na zdravje, ki smo ga mogoče marsikdaj zanemarili in ga zdaj zopet cenimo, na pristne socialne stike, ki smo jih morali prekiniti zaradi okužbe, na naravo, ki nam nudi vse svoje potenciale in smo ji marsikdaj s svojimi dejanji škodili … Še bi lahko naštevala.
V preteklem letu so izrazito prišla na plano naša čustva. Veselje, smeh, srečo, zdravje so zamenjali strah, žalost, bojazen, negotovost in bolezen. Torej negativna čustva. Najpomembnejše je, da se slednja ne zakoreninijo v nas, da jim ne dopustimo, da nas najedajo, da se ne naselijo v nas. Če se bo to zgodilo, se nam v prihodnje slabo piše.

Kaj je bilo tisto najtežje, ko ste v domu bili bitko z virusom? Ali drugače – kdaj vam je bilo najtežje?

Tudi stanovalci so se veselili z njo.

Zagotovo takrat, ko misli uidejo na tisto najhujše. V bistvu res prosiš, da ne bi bilo prehudo, da bolezen ne bi za sabo pustila žrtev. Bala sem se za stanovalce in sodelavce, čeprav sem istočasno vedela, da zmoremo marsikaj; in zmogli smo. Brez trdne ekipe in istih ciljev bi bilo veliko težje.
V vseh službah Lambrechtovega doma sta delo in življenje tekla, kot ga je narekoval virus. Način razmišljanja in organizacija procesov sta se popolnoma spremenila. Dejansko mora sleherni zaposleni delati z razumom.
Ponosna sem, da sem bila uspešna v dogovorih z arhidiakonom za najem župnijskega doma za rdečo cono in z zdravstvenim domom za izposojo strokovnega kadra. Oboje smo dorekli že nekaj mesecev, preden je virus porušil ritem življenja znotraj naše velike hiše.
Pravočasnost in takojšen odziv sta nas rešila. V roku dveh ur smo prve stanovalce preselili v župnijski dom. Torej smo jih izločili od ostalih, še zdravih. To so bili zahtevni dnevi. Brez odličnih sodelavcev si situacije sploh ne znam predstavljati. Bilo bi dosti težje.
Ta preizkušnja nas je naučila ogromno. Če se scenarij ponovi, bomo imeli izkušnjo iz preteklosti. Po drugi strani pa se po vseh pravilih stroke situacija ne bi smela ponoviti. Glede na to, da smo nekateri preboleli covid-19, drugi pa so bili cepljeni, menim, da smo v večji meri varni vsaj nekaj mesecev.

Pred kratkim ste za NOVICE zapisali, da ima vse, kar se nam zgodi, svoj namen. Kakšen namen ima po vaše trenutna korona situacija?

Pri delu na kmetiji.

Namen je, da se zavemo minljivosti, solidarnosti in enkratnosti. Imamo možnost, da spet vzpostavimo stik z naravo, da se zavemo pomena zdravega življenjskega sloga, pomena ohranjanja zdravja in krepitve lastne imunosti.
Bodimo skromni in srečni, pri delu in prostem času pa iščimo tiste dejavnosti, v katerih uživamo. Meni v tem obdobju največ pomeni delo na naši kmetiji, delo na in z zemljo ter skrb za naše ovčke. Torej lahko zase trdim, da je korona stanje doseglo svoj namen, saj mi je dalo možnost poiskati srečo v majhnih dejanjih.

(Nina Krobat, NOVICE)

 

Oglas