INTERVJU: Umetniška družina, ki starinam znova vdahne življenje

Družina Justinek-Milivojević iz Slovenske Bistrice se ukvarja s prodajo in z restavriranjem starin, vendar pri njih ni možno kupiti zgolj starega pohištva, temveč tudi jedilni servis, dekoracije, slikarske umetnine in ročno narejene sveče.

V nadaljevanju objavljamo del intervjuja, v celoti pa ga lahko preberete v aktualni avgustovski številki Bistriških novic.

Gospa Nataša, kako bi opisali svojo družino?

Naša družina je zelo ustvarjalna, saj delujemo na več različnih področjih kot so slikarstvo, kovaštvo, čebelarstvo … Naša glavna dejavnost pa je prodaja starinskega pohištva pod imenom Antonika, Anton Justinek s.p. V prostem času tudi nabiramo in sušimo zelišča za domače čaje, sadimo ter preizkušamo vzgojo raznih vrtnin, sadja in cvetja … Partner Anton in sin Niko sta se osredotočila na vzgojo čilijev in tako iz njih pripravljamo pekoče omake, marmelade, sadne polivke za sladoled in čili v prahu. Hči Katarina je ljubiteljica kuhanja in peke sladic, to strast je podedovala po babici. Jaz pa sem tista, ki pomaga pri dokončni izvedbi idej, pa naj bodo še tako »nore«.

Kako to, da ste se lotili restavriranja starega pohištva?

S partnerjem že od nekdaj prinašava domov različne stare predmete in že kot mlada sva jih shranjevala. Včasih sva te predmete tudi skrivala, saj so se nekaterim članom družine ti predmeti zdeli odvečni. Ko sva že nekaj časa živela na svojem in je sčasoma prišlo tudi obdobje finančne stabilnosti, sva si privoščila prvo starino, skrinjo. Še zdaj se spominjava, kako daleč sva se vozila ponjo in v kakšnem slabem stanju je bila. Celo pot domov sva jo »imela na očeh«, iz nje je letel prah, prav tako je bila dom mnogim lesnim črvom. Odločila sva se jo obnoviti. To je bil začetek najine poti restavriranja starin. Nato je sledilo prebiranje literature, veliko brskanja po spletu in poskušanje tehnik obnove na odvečnih kosih. Po 11 letih izpopolnjevanja sva se odločila, da se bova podala na podjetniško pot. Kljub temu učenja ni bilo konec, še vedno se učiva – no, ne samo midva, tudi otroka – in vedno se bomo.

V vašo podjetniško pot sta vključena tudi sin in hči.

V delo smo vključeni vsi. Anton je zadolžen za nakup, prodajo, popravilo in restavriranje pohištva, jaz sodelujem pri restavriranju, administraciji in prodaji, sin Niko pa s svojimi kovaškim znanjem pripomore z odlitki manjkajočih delov na pohištvu, pomaga pa tudi pri samem nakupu. Hči Katarina poskrbi za različne umetnine, ki so prav tako na prodaj.

Kje najdete vse te starine?

Pohištvo kupujemo predvsem v tujini, saj v Sloveniji ni ostalo kaj veliko raznovrstnega starega pohištva, pa tudi zanimanja zanj ni toliko. Pri nas prevladuje staronemški stil, vendar nas ta ne pritegne najbolj. To pohištvo je ponavadi v zelo slabem stanju, ker pri nas ni te kulture, da bi pazili in primerno shranjevali starinske kose. Staro pohištvo in ostali kosi se pri nas tako pogosto več ne prenašajo iz roda v rod, kot je praksa v tujini; ljudje raje gredo v korak z modo in se odločijo za menjavo pohištva.

Več o zanimivi lokalni družini pa v aktualni avgustovski številki Bistriških novic (A. Sobočan).

Oglas