INTERVJU Marjan Petan, New swing quartet

Peli gospel v cerkvah, ljudje pa jokali

Pravijo, da je  New swing quartet na področju spirituala in gospela tisto, kar so Avseniki v narodnozabavni glasbi. Da je kvartet res nekaj posebnega, poleg spominske sobe na šentjurskem Zgornjem trgu (tudi v svetu jo imajo le redki glasbeni izvajalci) govori tudi dejstvo, da črnska duhovna glasba Slovencem nikoli ni bila kdo ve kako blizu, pa vendar NSQ tudi po 50 letih obstoja polni prizorišča širom države in v tujini. V hipu so razprodali Božično novoletni koncert v Ipavčevem kulturnem centru, tako da je že mesec dni pred napovedanim dogodkom bilo jasno, da bo potreben dodatni koncert (ob klavirski spremljavi), ki bo istega dne popoldne.

Kvartet je z nastopi toliko zaseden, da smo komajda ujeli Marjana Petana, ki zase pravi, da je kot Celjan pridružen član skupine. Seveda niti Oto Pestner in Tomaž Kozlevčar nista Šentjurčana, Dare Hering živi na Vrhniki, pa vendar ima zasedba v Šentjurju še vedno domicil.

Po desetletju premora ste se pred letom dni znova združili. Nastopi se vrstijo, zdaj dva koncerta v istem večeru. Bodo zdržale glasilke? Se vam je velikokrat pripetilo, da ste imeli dva, morda celo več nastopov na dan?

Spominjam se, da smo na zadnji turneji po nekdanji Sovjetski zvezi v 60 dneh imeli 55 koncertov. Premagovati smo morali velike razdalje, Moskva, Harkov, Leningrad, Donieck, Odessa. Tudi zdaj, po ponovni združitvi, skrbimo za kondicijo. Nihče od nas v teh desetih letih ni prenehal prepevati. Sam sem veliko pel z ženo Majdo, Dare v domačem pevskem zboru, Oto in Tomaž sta pa itak vseskozi aktivna. Smo se pa malo bolje uredili. Vsak torek in četrtek imamo vaje po štiri ure.

Oto Pestner mi je pred leti priznal, da ima NSQ v vsej njegovi zajetni in pestri glasbeni karieri prav posebno mesto. Gledate tudi ostali tako, je bil tudi to razlog ponovne združitve?

Na vsak način je bil to razlog. V skupini se odlično počutimo, kot glasbeniki in ljudje. Imamo pravilo, da je ni stvari, o kateri se ne bi mogli dogovoriti. Skupaj hočemo do cilja. Ko smo po 40 letih končali, smo na nek način lepo zaokrožili zgodbo. Zdaj se več ne pogovarjamo o tem, da bi sploh nehali. NSQ kot institucija mora obstati, tudi če pride do zamenjave članov. Po vzoru Golden gate quarteta. Nihče ne more peti 80 let. Ko nastopamo na primer v Dalmaciji, nam ljudje tam govorijo, da še vedno imajo naše plošče. To je lepo slišati.

Nekateri vaše začetke povezujejo s prireditvijo Pokaži, kaj znaš, drugi povedo, da ste zgolj začeli na istem prostoru, torej v Planinskem domu na Resevni. Vaša interpretacija?

Tam smo imeli prvi javni nastop, prej smo peli po domovih. Nastop so organizirali šentjurski mladinci, istočasno so praznovali otvoritev prenovljenega dom in to so združili. Leta 1968 me je k sodelovanju nagovoril Dare, moj sošolec s fakultete za sociologijo. Rabili so basista. Dotlej za gospel in Golden gate niti slišal nisem. Naštudirali smo tri pesmi in jih v domu zapeli.

Je smiselno, da se NSQ prilagaja sodobnemu glasbenemu establišmentu? Singli, You tube…

Na glasbeni poti ohranjamo rdečo nit, torej gospel in spiritual, s posameznimi izleti v druge zvrsti, kot so jazz, popevke, slovenske narodne in Ipavčeve pesmi. Drugo pa je poslovna plat. Imeli smo srečo z agencijo Gig, ki skrbi za promocijo, spletno stran in vse, kar je danes potrebno. Brez tega ne gre, te ni. Zadeve gredo po vsem svetu, od vsepovsod se nam oglašajo. Smo februarja izdali dvojno zgoščenko s koncerta v Unionski dvorani v Ljubljani. A to smo storili za ljubitelje, ki CD hočejo imeti, teh pa je malo.

Bi lahko dejali, da ste glasbeni gospodje?

Že na samem začetku, leta 1969, smo imeli 61 koncertov po slovenskih cerkvah. Izvajali smo gospel, v angleščini, mamice v prvih vrstah so pa jokale. Takrat se zaveš, kakšno moč ima glasbe, če jo podajaš pošteno. Smo jim pa prej razložili kaj je gospel in kaj spiritual. To je glasba, ki izhaja iz črnega sužnja, ki je videl edino možnost zase in za svojo dušo v onostranstvu, veri v boga, ki so jim ga ponudili belci. Ko vzpostaviš to vez, se dobro počutiš kot pevec in temu danes najbolj sledimo. Če smo mi zadovoljni, uživamo in iskreno pojemo, potem se to čuti na publiki in zadovoljen se vračaš s koncertov. Tudi, ko nas organizator naprosi, da bi izvedli kakšno slovensko pesem, mu ustrežemo, a vselej dodamo kakšen gospel in to vedno vžge. Glasba je najbolj neškodljiva droga. Pomaga v življenju in mu daje smisel.

Ne bom vas vprašal, če bo šentjurski nastop nekaj posebnega.

Pa bo. Vselej je bil. Trije Šentjurčani so začeli to zgodbo, jaz sem se jim pridružil in počutim se Šentjurčana. Kot veste, smo medtem izgubili našega baritonista Rada Razdevška, velik del koncerta bo v naših srcih posvečen njemu. Na nastopa bodo prišli takšni ljudje, ki vedo, da smo mi ponosni, da smo Šentjurčani. Ne nek način se bomo vrnili našim koreninam.

 

Vse o 22-letki Radia Rogla najdete na spletni strani www.letka.si