Humanitarnost na Konjiškem: Že od nekdaj znajo ponuditi roko v stiski

Med osnovne značilnosti človečnosti štejemo pomoč soljudem v stiski. Tega se še posebej zavedamo sedaj, ko je cel svet zaradi koronavirusa na težki preizkušnji. Kako pa je bilo s humanitarno organiziranostjo in pomočjo ljudem v stiski na Konjiškem nekoč?

Dobrodelnost na Konjiškem skozi zgodovino

Zgodovinski viri govorijo, da ima dobrodelnost na Konjiškem začetke že v 12. stoletju. Sprva so dobrodelno delovale cerkvene bratovščine, plemiška rodbina Konjiških in žički kartuzijani, med posamezniki pa tudi konjiški nadžupniki.

Leta 1797 so v Konjicah razsajale črne koze in griža, ki so pokosile kar 266 žrtev. V trgu je takrat verjetno že obstajalo zavetišče za reveže in bolne, kajti že od leta 1787 vzbujajo pozornost vpisi v mrliško knjigo, ki se nanašajo na trško hišo s številko 72.

Lambrechtov dom leta 1910, na levi strani ceste. (razglednica: J. Baraga)

V 19. stoletju med dobrodelnimi dejanji izstopata kneginja Cristiane Windischgrätz in Franc Lambrecht, ki je v Konjicah ustanovil eno najstarejših ubožnih ustanov na Slovenskem. Slednjo še danes poznamo pod imenom Lambrechotv dom, v katerem bivajo starejši občani.

Humanitarka v pravem pomenu besede

V Konjicah je v 19. stoletju deloval Odbor podružnice Rdečega križa, v katerem sta bila dejavna tudi baron Ödon Vay de Vaya in njegova žena Adelma. Ob koncu 19. stoletja je odbor v Konjicah zgradil prvo bolnišnico, poznano pod imenom „Bolnica Rdečega križa”. Baron in baronica sta ob njej na svoje stroške zgradila še dodatno stavbo, ki je bila namenjena bolnikom z nalezljivimi boleznimi in se je imenovala »karantena«.

Baronica Adelma (dama s svetlim klobukom) s Christiane Windischgrätz (v sredini), z možem Ödönom (gospod s klobukom v črni uniformi) ter vojaki in drugim osebjem pred bolnišnico Rdečega križa v Konjicah. (fotografija: J. Baraga)

Poleg tega je Adelma večkrat obiskovala bolne, jim nosila hrano in pijačo ter jih tolažila. Med ljudmi je še vedno znano, da je uspešno zdravila nalezljive bolezni, postavljala diagnoze in terapevtsko svetovala. Bila je humanitarka v pravem pomenu besede, saj za svojo pomoč ubogim, ne glede na sloj, ni nikoli zahtevala plačila. Znana ni bila le na Konjiškem, temveč  širom habsburške monarhije in celo v Združenem kraljestvu, v ZDA in Rusiji.

Pripravila: mag. A. Boldin 

Podrobneje o zgodovini humanitarne dejavnosti na Konjiškem preberite v danšanji izdaji časopisa NOVICE. Vsebinsko bogata štiristranska reportaža poleg zanimivih zgodovinskih dejstev ponuja opise dejanj zaradi katerih lahko rečemo, da Konjičani že od nekdaj znajo pomagati sočloveku.