Ptičjo hišico obesimo na tako mesto, da ga vidimo iz sobe. Dostopno mora biti tudi v visokem snegu, saj je pozimi skoraj obvezno vsakodnevno hranjenje. Ko prvič obesite krmilnico, ni rečeno, da bodo ptice nemudoma prišle na gostijo. Tako kot ob odprtju nove restavracije navadno mine nekaj časa, da se razve o dobri hrani.
Hraniti lahko začnemo že pozno jeseni, vsekakor pa, ko je v naravi sklenjena snežna odeja in so nočne temperature okrog -5° C. Hranimo redno, vsak dan do večje trajnejše otoplitve. S količino ne pretiravajmo (največ do 1/2 litra semen na dan). Krmilnico moramo redno pregledovati in čistiti, saj se v njej naberejo ostanki hrane in iztrebki, ki so lahko vzrok za bolezni in pogin ptic.
Pri hranjenju ptic velja osnovno pravilo, da hranimo samo s pičo, ki je pticam dostopna tudi v naravi. Z ostanki hrane ptic ne hranimo, posebej ne s takšno, ki je bila soljena in kuhana.
Za zrnojede ptice (ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica, …) je najboljša mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Najbolj univerzalna hrana so sončnična semena. Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu lahko nastavimo tudi cele orehe in lešnike. Najbolje je, če jih postavimo kar na tla ob drevesu.
Drozgom in taščici nastavimo sadje (jabolka – večkrat kot zmrznejo, boljša so), ovsene kosmiče ali rozine. Te vrste imajo tudi zelo rade plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo.
