Fižol je poceni, dostopen, zdrav in pomlajuje.

Domovina fižola so tropska in subtropska gozdna območja Srednje in Južne Amerike. V 16. stoletju so ga v Evropo prinesli pomorščaki, danes pa ga pridelujejo po celem svetu.   Po kakovosti in vsebini hranil prekaša večino druge zelenjave. Neprijetnost plinov lahko ublažimo tako, da fižol uživamo z drugo hrano.

Fižol vsebuje več beljakovin kot vsa druga zelenjava. V fižolovih zrnih najdemo pomembne količine kalcija, magnezija, folata, kalija, mangana (mikroelement za rast las), molibdena (za presnovo) in železa, ogljikovi hidrati pa so bogato naloženi v obliki škroba. Vsebuje provitamin A, vitamine skupine B, kot tudi vitamina C in E. Sveži fižol je nizkokaloričen: 100 g ima le okoli 31 kalorij.

Pomlajuje celice, ščiti srce, znižuje holesterol, ščiti pred mnogimi kroničnimi boleznimi. Z rednim uživanjem zmanjšamo tveganje obolevnosti za rakavimi obolenji in boleznimi srca, poleg tega ščiti pred debelostjo.

Topne vlaknine v fižolu vežejo žilne kisline in tako posredno vplivajo na nižanje holesterola v krvi. Folat, magnezij in kalij v fižolu ščitijo srce in pripomorejo k nižjemu krvnemu tlaku. Zaradi bogastva nukleinskih kislin spada fižol med najuspešnejša naravna pomlajevalna sredstva za naše telesne celice. Fižol pomaga še pri težavah z jetri, ledvicami in mehurjem, v telesnih celicah pospešuje nastajanje aminokislin, deluje poživljajoče, pomaga pri prebavnih motnjah in odvaja vodo iz telesa. Odličen je za sladkorne bolnike in vegetarijance.