FELJTON: Starodobna kolesa III.del

V našem podlistku se tokrat posvečamo nastanku in kratkemu pregledu zgodovine kolesarstva v naših krajih. Ni naključje, a tudi takrat smo za razvojem zaostajali nekaj desetletij, smo pa ponekod znali prekašati razvitejše sosede.

19. stoletje je bilo nekakšno otroštvo kolesarstva in koles, ki ni minilo brez Slovencev. Le redki namreč vedo, da je konstruktor motorjev, izumitelj in mehanik Janez Puh izdeloval tudi kolesa za ljubljanskega trgovca Karla Čamernika, ki jih je nato tržil pod lastno blagovno znamko. Nekaj primerkov Kinte se je ohranilo do danes.

Lesena, a se niso lomila

Za izumitelja kolesa velja leta 1785 rojeni Nemec Karl Drais iz Karsruheja. Nemci njegovemu kolesu še danes pravijo »draisine«, medtem ko pri nas ta izraz povezujejo z načinom vožnje z njim, ki je precej spominjalo na »drajsanje«. So se pa takšna kolesa zelo redko lomila, vožnja z njimi pa seveda ni bila kdo ve kako prijetna.

»Kolo je Dreis izumil leta 1817, naslednje leto ga je patentiral. Bilo je leseno in okovano, brez pedal, z nogami si se moral poganjati oziroma odrivati, podobno kot otroci danes uporabljajo poganjalček. Tudi zavirati so morali z nogami, kar je pri vožnji navzdol povzročalo kar obilo težav«, razloži zbiratelj starodobnih koles iz Prožinske vasi pri Štorah Vili Selič. Prvo kolo je po zasnovi in uporabnosti bolj spominjalo na sani. Takšen primerek nikoli ni zapeljal na slovenske ceste. S kolesom smo se prvič srečali sredi sedemdesetih let 19.stoletja.

Francozi začeli proizvodnjo

Serijska proizvodnja koles se je sicer začela že nekoliko prej. V letih 1859-1860 so Francozi začeli serijsko, vendar še vedno ročno, izdelovati tako imenovana visoka kolesa, Velicipede, ki so že imela gonilo, a na prednji osi. Dotlej je bilo kolo povprečnemu Evropejcu več ali manj nedostopno, predrago. So se pa ljudje zvedavo ozirali za takrat še zelo redkimi kolesarji. Veliciped nekako pooseblja duh starodobnega kolesarstva, čeravno ga je kmalu, okoli leta 1890, izpodrinilo varnostno kolo Germania, ki je kasneje dobilo tudi svojo dirkalno inačico. Vse tri primerke (na fotografiji v ospredju) imajo v šentjurskem klubu Večno mladi.

Kolesarski boj z Nemci

V tem času je v Celju pod okriljem Sokolov nastal tudi prvi slovenski kolesarski klub v regiji. Osem let pred tem so ga že ustanovili v Mariboru in prehiteli celo kolege iz Gradca. »Pet let pred slovenskim so v Celju formirali že nemški kolesarski klub. Bili so ločeni, drug drugemu niso bili preveč naklonjeni. Člani slovenskega kluba so na svojem emblemu hoteli imeti celjski grb s tremi zvezdami, vendar jim je občina to strogo prepovedala. Po nekajletnem pravdanju so morali popustiti, tri zvezde pa so v svojem grbu lahko imeli Nemci«, pripoveduje Selič.

Namen kolesarskih klubov je bil predvsem druženje, organizacija raznih prireditev, panoramske vožnje za rekreacijo, sprostitev in dušo, toda hitro se je porajala tekmovalnost in s tem so nastale prve kolesarske dirke. S kolesi so začeli tekmovati bistveno prej, kot se je kolo začelo uporabljati za vsakodnevno prevozno sredstvo – od leta 1900 naprej, ko je kolo dobilo normalno, današnjo podobo. Na Celjsko je prvo kolo sicer pripeljalo približno dve desetletji prej, predhodnici današnje Kolesarske zveze Slovenije sta bila Klub slovenskih biciklistov (1887) in Zveza slovenskih kolesarjev (1895).

Prve dirke

Prvo organizirano kolesarsko dirko so v okolici Pariza priredili že leta 1868 in je bila dolga vsega 1200 metrov. Že naslednje leto so med Rouenom in Parizom izvedli tekmovanje, ki je že veliko bolj spominjalo na tista, ki jih poznamo danes, saj so kolesarji morali premagati 134 kilometrov poti. »Prve kolesarske dirke so bile enotne, tekmovalci se niso delili po kategorijah. Skupaj so tekmovali z visokimi in nizkimi kolesi. Visoko kolo je v tistem času že lahko peljalo s hitrostjo 30 km/h in lahko si predstavljate, kakšni so bili padci, upoštevajoč podlago, po kateri so vozili. Tekmovanja so se po ustanovitvah klubov še bolj razmahnila.« Tako je na Slovenskem leta 1930 delovalo že 22 kolesarskih klubov.

 

Prvi del feljtona

https://novice.si/page/feljton-starodobna-kolesa-i-del/

Drugi del feljtona

https://novice.si/page/feljton-starodobna-kolesa-ii-del/