Družinska sreča Beletovih iz Zibike stkana skozi glasbo

Družinsko srečo pletejo trdne vezi razumevanja, neskončne ljubezni, topline, srčnosti … Nudi nam toplo, varno ognjišče, oporo, vzpodbudo in večno ljubezen. Družina Bele, ki izvira iz Zibike, ima glasbo v krvi. Sama se najraje spominjam svojih učiteljic iz osnovne šole, Darinke Maček in Helene Rančigaj, nekoč Bele. O bogati družinski tradiciji Beletovih, ki jo vseskozi dopolnjuje glasbena povezanost, je spregovorila Helena Rančigaj. Kot je zapisal angleški dramatik Shakespeare: »Glasba je jezik sveta, je hrana za dušo, telo in ušesa!« Bodimo hvaležni za družino, prisluhnimo drug drugemu in življenje bo lepše.

Družina je kompas, ki nas vodi in spremlja na vseh poteh v življenju. Je navdih, s pomočjo katerega lahko dosežemo višave … V vaši družini sta glasba in petje položena v zibelko. Od kod tolikšna mera družinske povezanosti skozi glasbo?  “Kot pravilno ugotavljate, se vse prične v družini. Odnosi v družini nas oblikujejo in nam tlakujejo podlago za našo življenjsko pot. Torej bi res lahko rekli, da nam vgradi notranji kompas, ki nas usmerja, zato je tako zelo pomembno, kakšno je naše otroštvo. Pomembno je, da imamo osnovne materialne dobrine, vendar so neizmerno bolj pomembni dobri zgledi, ki jim sledimo. Z vso odgovornostjo lahko trdim, da je bila meni, trem sestram in bratu skrb za slovensko besedo, pesem in glasbo položena v zibelko. Naša mama izhaja iz znane družine pevcev – Bizjakovih, pa tudi očeta je krasil lep in globok bas. Oba sta bila cerkvena pevca, kamor smo kmalu z njima začeli zahajati tudi mi. Nepozabni in za vedno zapisani v naša srca pa so dolgi večeri brez televizije in radia, ko smo glasno prebirali debele knjige iz zbirke Mohorjeva družba ali pa se je z našega hriba razlegala lepa, večglasna slovenska pesem in prav to je tisti temelj družinske povezanosti. Družina je in mora biti tista, ki te uči, ti pove, kaj je prav in kaj narobe in te vedno – kljub vsemu, vedno vzame pod svoje okrilje.”

Znan slovenski pregovor pravi: »Jabolko ne pade daleč od drevesa!« Kar razvijamo in gojimo v rani mladosti, ponesemo in delimo s svetom. Celotno družino Bele druži in povezuje ljubezen do glasbe in muziciranja. Kakšno je bilo odraščanje v sožitju z njo in kdo vas je za njo navdušil? “Kot sem že rekla, starši so v največji meri odgovorni za razvoj in dobro počutje svojih otrok. Poleg tega, da razvijajo in usmerjajo naše talente, je zelo pomembno, da nas naučijo odgovornosti do svojih dejanj, delavnosti, poštenja in pozitivnega odnosa do soljudi in življenja nasploh. Če bi bile te vrednote še vedno tiste, ki štejejo, bi bilo tudi v sedanjih časih marsikaj drugače. Naša mama in ata sta bila v kraju vedno aktivna in k temu sta vzgajala tudi nas. Poleg prepevanja sta bila tudi igralca dramske skupine in nekako smo se tega navzeli tudi mi. Glasba, pesem in dobra volja so bili del naše ožje in širše družine. Naša družinska srečanja so bila polna smeha, glasbe, petja in zabavnih šal. To so nepozabni spomini, ki ti vedno znova ogrejejo srce.”

Več o aktivnostih družine Bele, o udeležbi na številnih pevskih srečanjih in drugih dogodkih pa v današnji tiskani izdaji Rogaških novic. (Zala Plevnik)