Dolores Skok iz Loč: “Pri nas doma pogosto diši po sveže pečenem kruhu”

Karantena ima tudi dobre plati. Dolores Skok iz Loč je obilico časa med karanteno izkoristila za vsakodnevno peko kruha.

Dolores, pravite, da imate radi kruh. Katerega najbolj?
Kruh imam zelo rada. Tako kot marsikdo, sem prepričana. Ko gre za okuse oziroma vrste kruha, nisem izbirčna. Jem pravzaprav vse. Najpogosteje posežem po temnem kruhu ali kruhu s semeni. A je pri nas doma pogosto na mizi tudi beli kruh. Če bi mogla izbirat meni najljubši okus kruha, bi izbrala domač čebulni kruh. Sama ga sicer še nisem pripravila, a njegov okus je res zelo dober.
Ste mamica dveh otrok, gospodinjska opravila so vaš vsakdan. Če se zazreva nazaj – se spomnite, kdaj se si prvič nadeli predpasnik in pripravila kaj slastnega? Je bil to kruh?
Ne, ne, to ni bil kruh. Kuhati sem začela zgodaj. Moja mami je bila ena tistih mam, ki je mene in brata rada vključevala v gospodinjska dela. To je bila odlična odločitev. Tako sva oba z bratom dandanes vešča kuhanja in peke. Oboje sem hitro vzljubila, z leti sem pridno nabirala izkušnje, zato še danes uživam v pripravi hrane.
Ste s peko kruha začeli šele v času karantene?
Tu in tam sem ga pekla že prej, ampak zdaj sem imela na voljo več časa kot sicer, zato sem ga pekla vsak dan. In v tem neizmerno uživala. Tako nam ni bilo potrebno pogosto v trgovino, kar je bilo v času karantene še kako pomembno, saj se nismo po nepotrebnem dodatno izpostavljali morebitni okužbi.

Se spomnite, kako je bilo, ko ste spekli svoj prvi kruh?
Ko sem spekla svoj prvi hlebec kruha, nanj sicer nisem bila najbolj ponosna, a sem bila zelo zadovoljna, ker sem se peke lotila in ga spekla. Uspelo je. To me je navdajalo z dobrimi občutki. Največ mi pomeni, ko moja mala hčerka reče: »Mami to je dobjo, to lahko ponoviš.« (smeh)
Vas peka pomirja?
Peka me pomirja in sprošča. Ne le kruha. Predvsem peka raznovrstnih sladkih dobrot.
Po katerem kruhu pa je v času epidemije torej najpogosteje dišalo v vašem domu?
Vonj kruha je zame zelo prijeten. Kateregakoli že. Najpogosteje pa pri nas diši po belem kruhu. Kruh še vedno pripravljam s klasičnim kvasom, čeprav na družbenih omrežjih zdaj redno spremljam tudi »obsesijo« peke kruha z drožmi. A me še ni zamikalo, da bi se tega lotila tudi sama. Poleg kruha se v naši pečici prav tako znajdejo mehke pletenice. Pravi hit pa so postale mehke in puhaste bombete, pripravljam jih po receptu Leannen. Pogosto jih spečem, saj so domači navdušeni nad njimi.
Na kaj ste najbolj pozorni pri peki kuha?
Do zdaj sem se naučila, da si moraš pri kvašenem testu res vzeti čas in mu pustiti, da vzhaja. Spoznala sem, da čas naredi svoje. Ko se lotiš peke kruha, se ti ne sme muditi. Če piše v receptu 45 minut, raje pustim 5 minut dlje. Nikoli ne hitim. Ključni sta umirjenost in potrpežljivost.
Potemtakem kruha v trgovini ne boste več kupovali?
Tega sicer ne morem trditi. Lahko pa trdim, da nas je izkušnja epidemija prisilila, da spoznamo, kako pomembna je prehranska samooskrba. In k sreči imamo na voljo pogoje, da si lahko hrano sami zagotovimo. A za to potrebujem tudi čas. Karantena nam ga je podarila. Ko se bo življenje vrnilo v ustaljene tirnice, bomo imeli časa spet manj. Spet se nam bo zdelo, da dan mine kot bi mignil. A sem se kljub temu odločila, da bom z nekaterimi navadami, ki sem jih pridobila v času karantene nadaljevala. Še bom pekla kruh doma, a vem tudi, da se bo kruh še vedno kdaj pa kdaj znašel tudi na nakupovalnem seznamu.